VSL sklep I Cp 1886/93

Jedro

Dedič, ki v zapuščinskem postopku ni uveljavljal nujnega deleža, ima to pravico uveljavljati ob pozneje najdenem premoženju in v razmerju do tega premoženja.

 

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo dolžnikovemu ugovoru in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe, v kolikor se nanaša na zavarovanje terjatve plačevanja preživnine za obdobje od 1.3.1993 do 31.5.1993. V tem delu je predlog za izvršbo zavrglo, ker se je nanašal na čas pred vložitvijo predloga. Nadalje je ugotovilo, da je umaknjen predlog za izvršbo glede zneska 115.248,00 SIT in je v tem delu izvršbo ustavilo. Odločilo pa je, da se izvršba nadaljuje glede izterjave zakonitih zamudnih obresti od posameznih preživninskih obrokov, navedenih v sklepu, od njihove dospelosti pa vse do 22.6.1993, ko je bil gornji znesek glavnice plačan. Izvršba se nadaljuje tudi glede zavarovanja bodoče terjatve plačevanja preživnine od 1.6.1993 do 18.2.1994 v višini 19.380,00 SIT za oba mladoletna upnika oz. v višini, ki bo usklajena z gibanjem življenjskih stroškov po sklepu Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Izvršba pa se nadaljuje tudi glede plačila pravdnih stroškov v znesku 22.230,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.11.1991 dalje do plačila in plačila izvršilnih stroškov v znesku 4.000,00 SIT in nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Proti temu sklepu se je pritožil dolžnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP. V pritožbi navaja, da upniki glede plačane preživnine nimajo nobene evidence, zato so vložili že več predlogov za izvršbo, ki pa se vsi nanašajo na obdobje od 1.9.1990 dalje. Kljub dolžnikovemu ugovoru in predlaganim dokazom sodišče ni razpisalo naroka. Šele iz izpodbijanega sklepa je dolžnik ugotovil, da sta upnika predlog za izvršbo glede glavnice umaknila. Drugopisa te njune vloge sodišče dolžniku ni poslalo in ga ni obravnavalo kot enakovredno stranko. Upniki pa so umaknili zahtevek za izterjavo zato, ker je dolžnik ugovarjal sklepu, sicer tega ne bi storili. S svojim ugovorom je torej v večinskem delu uspel in dolžniku gredo stroški, ki so mu nastali v izvršbi. Tudi ni navedeno, do kdaj tečejo obresti od posameznih plačanih preživninskih obrokov. Tožnik je predložil dokazila o plačilu, predlagal pa je tudi poizvedbe v banki in pribavo dosedanjih izvršilnih spisov. Tudi izvršba v zavarovanje ni utemeljena. Dolžnik ima celo preplačila, za kar je predložil dokaze. Upniki ne morejo izkazovati nevarnosti, da plačila ne bodo izvršena. Pritožbeno sodišče naj zato izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisu priloženih izvršilnih spisov opr. št. 3 Id 898/90, 3 I 336/92 in 1 I 136/93 je razvidno, da sta se upnika v slednjih dveh zadevah sklicevala na isti izvršilni naslov kot v tej obravnavani izvršilni zadevi in sicer na sodbo z dne 4.11.1991, opr. št. VI P 199/91. Gre za preživninsko obveznost dolžnika do obeh upnikov za čas od 1.9.1990 dalje in za plačilo pravdnih stroškov navedene pravde v znesku 22.230,00 SIT z obrestmi. V izvršilni zadevi opr. št. 3 I 336/92 sta upnika uveljavljala plačilo dotlej nateklih preživninskih obrokov v znesku 115.248,00 SIT z obrestmi od dospelosti vsakega obroka dalje, plačilo pravdnih stroškov v znesku 22.230,00 SIT z obrestmi pa sta uveljavljala v posebnem izvršilnem spisu in sicer opr. št. 1 I 136/93. Po obvestilu banke, da v obeh spisih navedeni dolžnikov žiro račun nima priliva in da izvršba ni mogoča, sta upnika vložila še nov predlog za izvršbo in razširila svoj zahtevek glede preodkaza sredstev poleg novega žiro in tekočega računa še na vse ostalo dobroimetje, ki ga ima dolžnik v banki.

L. d.d. Ljubljana, M. pa je zatem z dopisom z dne 2.7.1993 sporočila sodišču, da je izvršila prvotni sklep v izvršilni zadevi 1 I 136/93 in dne 22.6.1993 obremenila dolžnikov tekoči račun št. 140-15-6.016/75 z zneskom 115.248,00 SIT (samo glavnica, brez obresti). Takoj zatem sta upnika z dopisom z dne 7.7.1993, poslanega v vse tri odprte izvršilne spise, sporočila, da naj se izvršba nadaljuje, skrčena za plačano glavnico 115.248,00 SIT, v tu obravnavanem spisu 1 I 741/93, v ostalih dveh izvršilnih zadevah, ki sta še odprti, torej opr. št. 3 I 336/92 in 1 I 136/93, pa upnika umikata predlog za izvršbo. Ti podatki ovržejo pritožbene trditve, da sta bili obe citirani izvršilni zadevi uspešni in da upnika v tej obravnavani izvršilni zadevi uveljavljata nekaj, kar sta že prejela v prejšnjih dveh izvršbah. Prejela sta kot je razvidno, le glavnico v znesku 115.248,00 SIT, za ta znesek pa je v obravnavani izvršilni zadevi skrčen predlog za izvršbo. Utemeljeno se nadaljuje glede neplačanih obresti od posameznih nateklih obrokov od njihove dospelosti dalje do plačila. Ta datum pa je v izreku izpodbijanega sklepa naveden, datum plačila je bil namreč 22.6.1993, kot je razvidno iz sporočila banke, navedenega zgoraj. Drugačne pritožbene trditve so protispisne. Utemeljeno se izvršba nadaljuje tudi glede izterjave pravdnih stroškov v znesku 22.230,00 SIT, ki prav tako niso bili plačani ter glede zavarovanja bodoče terjatve obeh upnikov v skladu s sklepi o valorizaciji skupnosti socialnega skrbstva RS. Za zneske, ki jih navaja v pritožbi, dolžnik ni predložil potrdil. Spisu so priložene fotokopije potrdil o plačilu za dva zneska po 15.000,00 SIT in za dva zneska po 20.000,00 SIT. Pri tem pa ni razvidno, da se ti zneski ne bi nanašali na tekočo dolžnikovo obveznost plačevanja preživnine. S temi štirimi potrdili dolžnik torej ni dokazal, da je v celoti poravnal svoj dolg, ki se izterjuje v obravnavani izvršilni zadevi (obresti od nateklih obrokov in pravdne stroške v znesku 22.230,00 SIT) in da tekoče plačuje preživninske zneske, usklajene z gibanjem življenjskih stroškov po valorizacijskih sklepih Skupnosti socialnega skrbstva RS. Iz navedb obeh upnikov namreč izhaja, da dolžnik svoje obveznosti ne izpolnjuje in da iz tega razloga vedno znova predlagata izvršbo. To pa je tudi razlog za pravilno odločitev o tem, da se ugodi predlogu za zavarovanje zahtevka za plačevanje preživnine za naprej. Dolžnikova pritožba torej ni utemeljena.

To velja tudi za stroške izvršilnega postopka. V svoji pritožbi dolžnik navaja, da o umiku oz. skrčitvi izvršbe za plačani znesek 115.248,00 SIT ni bil obveščen do te skrčitve pa naj bi prišlo zaradi njegovega ugovora zoper sklep o izvršbi. Iz spisovnih podatkov sicer res izhaja, da o tem umiku dolžnik ni bil obveščen, kar pa ne pomeni bistvene kršitve določb postopka. Upnika sta obvestila sodišče o tem izplačilu in o tem, da za glavnico umikata izvršbo, v dopisu z dne 7.7.1993, vendar pa očitno sodnik v času izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 19.7.1993 s tem sporočilom še ni razpolagal, torej še ni dospelo v izvršilni spis. To izhaja tudi iz uradnega zaznamka na listu 3. Iz teh podatkov izhaja, da je prišlo do umika že pred vložitvijo ugovora, ki torej s to skrčitvijo nima zveze. Obravnavani predlog za izvršbo pa je bil vložen 28.5.1993, torej preden je bil z navedeno glavnico obremenjen dolžnikov tekoči račun, kar se je zgodilo dne 22.6.1993, torej po vložitvi predloga za izvršbo, ki je bil zato potreben. Zato je tudi odločitev o izvršilnih stroških v izpodbijanem sklepu pravilna. Pritožbo je bilo torej treba zavrniti tudi v tem obsegu.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 101/94
• VSL sklep III Cp 711/94
• VSL sklep III Cp 460/2000