<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba II Cp 1154/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:II.CP.1154.93
Evidenčna številka:VSL40293
Datum odločbe:12.01.1993
Področje:stvarno pravo
Institut:pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču

Jedro

Pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču pred uveljavitvijo ZTLR se presoja po pravnih pravilih paragrafa 418 ODZ.

Pošteni graditelj postane tudi lastnik zemljišča, če njegov lastnik, ki je za gradnjo vedel, te ni takoj prepovedal. Enaka je ureditev takega primera po ZTLR.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da mora toženec tožnikoma priznati lastninsko pravico na določenem delu parcele št.

1495/1 vl. št. 1322 k.o. D., v skupni izmeri 182 m2 ter dopustiti ustrezno parcelacijo, po njeni izvedbi pa izstaviti listino, na podlagi katere se bosta tožnika na novo nastali parceli, ki se bo pripisala k vl. št. 1323 iste k.o., vknjižila kot lastnika vsak do 1/2. Obenem je prvo sodišče zavrnilo zahtevek po nasprotni tožbi, s katero je toženec kot tožnik zahteval, da M. in T. S. s severovzhodnega dela navedene parcele odstranita obstoječi objekt v izmeri 3,42 x 5,79 m ter opustila posege in uporabo zahodnega dela te parcele. Toženec mora tožnikoma povrniti pravdne stroške v znesku 59.430,00 SIT z zakonitimi obrestmi.

Toženec in tožnik po nasprotni tožbi se proti sodbi pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 353. členu ZPP. Sodišče je zagrešilo bistveno procesno kršitev iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ker sodba "po izvedenih dokazih" zaključuje, da je bil P. S. ml. "pošten graditelj" teh izvedenih dokazov pa ne konkretizira. Omenjeni zaključek temelji zgolj na zaslišanju tožnice in priče K., ki pa je očitno osebno nerazpoložen do toženca in njegove žene. Ugotovitev, da naj bi oče dovolil gradnjo, je povsem pavšalna. S tem, da oče zaradi dobrih odnosov s sinom P. ni mogel prepovedati sprememb in da na gradnjo ni reagiral s tožbo ali posebno prepovedjo, še ni dokazano, da jo je res dovolil. Obema je bilo jasno, da gre zgolj za začasno uporabo začasnega objekta za shrambo drv. Pogodba o dosmrtnem preživljanju iz leta 1985 garaže sploh ne omenja. Če bi postavitev garaže dovolil, bi oče to navedel, če ne drugje, pa vsaj v izjavi z dne 1.8.1988. Oče se tudi ni odpovedal uporabi tega zemljišča, še naprej je na njem izvrševal svojo lastninsko pravico s tem, da je kosil travo in negoval sadno drevje. Zaradi dodatne pojasnitve vseh teh in drugih pomembnih okoliščin toženec ponovno predlaga zaslišanje svoje žene Sonje, meni pa tudi, da bi sodišče moralo opraviti ogled, da bi se tako prepričalo, da je sporni objekt le provizoričen, laično pozidan z betonskimi votlaki, betonska plošča pa v razpadajočem stanju.

Poudarja še, da je v celoti osnovan tudi njegov nasprotni zahtevek, saj je jasno, da na črni gradnji ni mogoče pravno veljavno pridobiti lastništva. Dodaja še, da bi tožeča stranka v skrajnem primeru pridobila pravico do zemljišča, vendar le do tistega dela, na katerem stoji objekt, nikakor pa ne na sadnem delu.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je v razlogih na 5. strani svoje sodbe (list. št. 93) povsem jasno povedalo, na katere dokaze opira svoj zaključek o P. S.

ml. kot poštenem graditelju, saj se je o tem dejstvu prepričalo na podlagi izpovedi tožnice ter priče M. K. v logični povezavi z izpovedjo samega toženca. Ob tem je prepričljivo utemeljilo tudi okoliščine, ki kažejo na pričino verodostojnost. Neosnovane so tako pritožbene trditve o procesni kršitvi iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP, kakor tudi pomisleki o nepristranosti priče M. K., ki niso z ničemer konkretizirani. Nobenega razloga pritožbeno sodišče tudi nima za dvom o pravilnosti prvostopnih zaključkov glede očetovega soglasja za gradnjo spornega objekta, glede katerega so odločilne okoliščine prav tako pravilno ugotovljene in ustrezno obrazložene.

Pritožbenim izvajanjem, ki sodbo v tej smeri grajajo, torej ni mogoče slediti. Ugotoviti je mogoče celo, da pritožnik v svojih navedbah prihaja v nasprotje, saj vztrajno zatrjuje, da je šlo za provizorij za shrambo drv in njegovo začasno uporabo, po drugi strani pa sam govori o gradnji z betonskimi zidaki in betonsko ploščo. Dejstvo, da je oče na sporni parceli izvrševal lastninsko pravico s košnjo in negovanjem sadnega drevja, v ničemer ne nasprotuje temu, da je na drugem delu istega zemljišča, namenjenega sinu P., dovolil gradnjo garaže. Oboje je povsem v skladu z očetovo voljo, izraženo v 6. točki pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 22.5.1985 (priloga A1). Prav tu pa je tudi jasno povedano, da mora sin Peter po očetovi smrti brezplačno dobiti cca 180 m2 več ali manj zemljišča parc. št 1495, katerega lega v naravi je opisana. Prav glede na pogodbeno vsebino, seveda ob ostalih navedenih ugotovljenih dejstvih, nima prav pritožba, da bi tožnika lahko pridobila kvečjemu tisti del zemljišča, na katerem stoji objekt. Dejstvo, ali gre za "črno gradnjo" se presoja v upravnem postopku in na pridobitev lastninske pravice, tako po pravnih pravilih bivšega ODZ kot po sedanjih določbah ZTLR, nima nikakršnega vpliva, pritožbena izvajanja v tej zvezi pa so zato brez osnove. Vse to, kakor tudi druge za to zadevo odločilne okoliščine, je prvo sodišče v celoti pravilno raziskalo in svoje zaključke na njihovi podlagi ustrezno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče razloge izpodbijane sodbe povzema, da jih ne bi ponavljalo. V pritožbi predlagano zaslišanje toženčeve žene in ogled ne bi mogla ničesar novega pojasniti in ne spremeniti sprejete odločitve. Pritožbo je glede na povedano bilo treba zavrniti, saj uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (čl. 368 ZPP).

 


Zveza:

ZTLR člen 24/1, 24, 24/1, 24.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mjc5MQ==