<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1288/93

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1993:I.CP.1288.93
Evidenčna številka:VSL40284
Datum odločbe:05.01.1993
Področje:stvarno pravo
Institut:posest pravice - varstvo pred motenjem posesti pravice

Jedro

Če je tožnikova pravica stvarne služnosti vožnje omejena na vožnje zgolj za potrebe kmetijske obdelave gospodujočega zemljišča, je lahko le v tem obsegu deležen sodnega varstva pred motenjem posesti te pravice.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, prvostopni sklep se v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku prve tožnice M. G. in ugotovilo, da sta jo toženca motila v posesti služnostne pravice hoje in vožnje po obstoječi vozni poti na vzhodnem delu parcele št. 929 k.o. I - last prvega toženca J. C. - za potrebe kmetijske obdelave parcele št. 927, vpisane pri vl. št. 128 k.o. I - last prve tožnice M. G. - na način, opisan pod 1. točko izreka prvostopnega sklepa. Posledično je ugodilo tudi ustreznemu prepovednemu zahtevku prve tožnice, medtem ko je identični zahtevek preostalih tožnic - A. L. in S. G. - zavrnilo. Hkrati je tožencema naložilo, da morata tožeči stranki (najbrže prvi tožnici) povrniti njene pravdne stroške v znesku 14.340,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.4.1993 dalje do plačila.

Zoper sklep sodišča prve stopnje sta toženca vložila pritožbo.

Izpodbijata ga smiselno v delu odločitve o ugoditvi zahtevku prve tožnice (1. in 3. točka izreka), pri čemer se sklicujeta na vse zakonsko predvidene pritožbene razloge kot uveljavljane. Ob dejstvu, da puščata avto na sporni poti že od leta 1985 dalje, terjata predvsem zavrženje tožbe prve tožnice kot prepozne. Sicer pa menita, da z vsakodnevnimi vožnjami po sporni poti tožnica zasleduje le namen pridobiti si pravno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja glede njene parcele, ki je v naravi sedaj njiva. Nikoli pa ni imela tožnica posesti pravice stvarne služnosti voženj z avtomobilom, ki so tudi sicer izven potreb kmetijske pridelave na njenem zemljišču. Šikanozno izvrševanje pravice, ki si jo lasti tožnica, pa ne more biti deležno sodnega varstva. Na tak način izvrševanja kaže že dejstvo, da se je tožnica odpravila z avtomobilom na njivo dne 18. in 25.1.1993 - torej v času, ko nobena rastlina, pomembna za kmetijsko pridelavo, ne raste na njivi in kar je splošno znano dejstvo. Zato v vožnjah za potrebe njive v zgoraj navedenih dneh tožnica v nobenem primeru ni mogla biti motena. Toženca predlagata predvsem razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrženje tožbe kot prepozne, sicer pa njegovo spremembo v smeri zavrnitve tudi zahtevka prve tožnice, podrejeno pa razveljavitev v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Toženca se sicer neutemeljeno zavzemata za zavrženje tožbe kot prepozne in to iz razlogov v izpodbijanem sklepu, s katerimi je identičen ugovor tožencev odpravilo že sodišče prve stopnje in ki jih pritožbeno sodišče glede računanja rokov pri ponavljajočih se motitvenih dejanjih v celoti sprejema. Prav tako ni mogoče pritrditi tožencema, da bi naj že zgolj prevozno sredstvo, s katerim so bile dne 18. in 25.1.1993 opravljene vožnje na njivo tožnice, kazalo na to, da je šlo za vožnje izven potreb kmetijske pridelave, saj sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da uporaba avtomobila tudi za potrebe kmetijske dejavnosti nikakor ni neobičajna.

Utemeljeno pa grajata toženca v postopku na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje glede konkretnih voženj dne 18. in 25.1.1993, v izvrševanju katerih bi naj bila tožnica motena. Vprašanje, ali so bile tudi te opravljene za potrebe kmetijske obdelave gospodujočega zemljišča parc. št. 927 k.o. I, je namreč odločilnega pomena spričo obsega tožnici s pravnomočno sodbo (opr. št. I P 334/92-17) priznane pravice služnosti voženj in uupoštevaje določbo tretjega odstavka 70. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR (v zvezi s 75. členom istega zakona), po kateri je sodno varstvo posesti stvarne služnosti priznano posestniku pravice le v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Breme dokazovanja, da je šlo za motenje izvrševanja posesti pravice služnosti voženj prav v tem obsegu - torej pri vožnjah za potrebe kmetijske obdelave gospodujočega zemljišča - pa nosi tožnica (219. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). O tem so dejanske ugotovitve v razlogih izpodbijanega sklepa pomanjkljive predvsem spričo nespornih datumov voženj z avtomobilom na njivo tožnice (18.1. in 25.1.), katere bi naj toženca ovirala oziroma preprečila. Pritožbeno sodišče namreč ne sprejema prvostopnega razlogovanja, po katerem bi naj bilo splošno znano, da raste tudi v mesecu januarju na njivah motovilec, ne da bi bilo za konkreten primer tudi ugotovljeno, v kakšnih pogojih in na kakšen način ga je tožnica morebiti gojila in ali so rast motovilca prosto na njivi (pridelave poljščin na primer v toplih gredah tožnica ne zatrjuje) sploh omogočale tudi splošne vremenske razmere, dane konkretno v mesecu januarju 1993. Gre za strokovna vprašanja, o katerih v razlogih izpodbijanega sklepa ni potrebnih dejanskih ugotovitev. To pa je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja narekovalo razveljavitev prvostopnega sklepa v izpodbijanem delu na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 370. člena in 381. členom istega zakona) in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo treba dopolniti dokazovanje v že zgoraj nakazani smeri (po potrebi tudi s poizvedbami pri ustreznih inštitucijah) in nato materialnopravno pravilno ponovno odločiti o zahtevku prve tožnice.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih toženca nista priglasila.

Določbe ZPP in ZTLR, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, so bile uporabljene na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).

 


Zveza:

ZTLR člen 70/3, 70, 75, 70/3, 70, 75.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mjc4NA==