VSL sklep I Ip 4343/2007

Jedro

Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. Enako kot pri prekinitvi postopka v času odloga ne tečejo ne zakonski ne sodni roki, sodišče tudi ne more opravljati procesnih dejanj, procesna dejanja strank nimajo nasproti drugi stranki nobenih pravnih učinkov

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika po izteku roka ugodilo in ugotovilo, da Republika Slovenija za dolgove prvotnega dolžnika odgovarja le do višine vrednosti 1/2 parcele. Odločilo je, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor po izteku roka.

Zoper sklep se je iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava, pravočasno pritožil upnik. Navaja, da je že v svojih dosedanjih vlogah izčrpno navedel razloge, zaradi katerih meni, da je treba predmetno izvršbo izpeljati v skladu s prvotnim sklepom o izvršbi z dne 15.9.1997. Okoliščine, ki so nastopile kasneje in so rezultat ravnanja dedinje, ki se je odpovedala dediščini, da ji ne bi bilo potrebno poravnati dolgov zapustnika, pozneje pa je v očitnem dogovoru z Državnim pravobranilstvom znova prišla do tega premoženja, ne morejo opravičevati odločitve sodišča, da Republika Slovenija odgovarja samo do višine vrednosti 1/2 parcele, saj je sodišče s tem poseglo v izrek veljavnega sklepa o izvršbi, ki pred tem ni bil razveljavljen. Potrebno je poudariti, da M.K. ni za časa življenja dolžnika nikoli nasprotovala tej izvršbi, temveč je to storila šele sedaj, čeprav je očitno, da je dolg, ki ga upnik izterjuje v tem postopku, nastal zaradi zadovoljevanja družinskih potreb obeh zakoncev, zato sta za njegovo plačilo odgovorna oba. Prav tako iz podatkov zemljiške knjige še vedno ni videti, da bi bila M.K. lastnica parcele. Sklicuje se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo in opozarja na določilo Stvarnopravnega zakonika, da se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo. Meni tudi, da Republika Slovenija ne more ugovarjati po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, saj je sklep o izvršbi že zdavnaj postal pravnomočen in izvršljiv. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep odpravi in ugovor dolžnika po izteku roka zavrne.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS., št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS., št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 56. a členu ZIZ odločalo o ugovoru po izteku roka dolžnika Republike Slovenije, da obveznost v takšnem obsegu nanj ni prešla. Le temu je ugodilo ter odločilo, da dolžnik za dolgove prvotnega dolžnika Mat.K. odgovarja le do višine vrednosti 1/2 parcele. Ugotovilo je, da iz zamudne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 2148/2006 z dne 28. 9. 2006 izhaja, da je tretja M.K. solastnica parcele do 1/2, ker je to premoženje dobila z delom in sredstvi v času trajanja zakonske zveze s pokojnim dolžnikom. Pri skupnem premoženju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato vpis v zemljiško knjigo ne vpliva na pridobitev same lastninske pravice, temveč je zgolj deklaratornega značaja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je takšna odločitev prvostopenjskega sodišča prenagljena. V predmetnem postopku je bila namreč s pravnomočnim sklepom z dne 14. 3. 2007 izvršba s prodajo 1/2 parcele odložena do pravnomočno končanega postopka na podlagi tožbe na nedopustnost izvršbe, pod pogojem da tretja tožbo vloži v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa (2. točka izreka navedenega sklepa). Tretja je tožbo vložila dne 23. 4. 2007, o čemer je tudi obvestila izvršilno sodišče. Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka in dokler traja, se izvršilna dejanja ne opravljajo. Enako kot pri prekinitvi postopka v času odloga ne tečejo ne zakonski ne sodni roki, sodišče tudi ne more opravljati procesnih dejanj, procesna dejanja strank nimajo nasproti drugi stranki nobenih pravnih učinkov (tako Triva, Belajec, Dika v Sudsko izvršno pravo, stran 236). Izvršbo je mogoče odložiti v celoti ali deloma. Delna odložitev izvršbe pride na primer v poštev, kadar predlog za odlog izvršbe vloži tretji samo glede določenega predmeta, in sodišče takrat le delno (glede tega predmeta) odloži izvršbo oziroma nadaljnja izvršilna dejanja, kot je to storilo tudi sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 3. 2007. Glede na dejstvo, da je bila s tem sklepom odložena izvršba na 1/2 parcele, to je ravno na tisti del nepremičnine, kateremu Republika Slovenija ugovarja, je treba z odločitvijo o tem ugovoru počakati na nadaljevanje odloženega postopka. Ker je tako izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje prenagljena, je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbenih stroških upnika bo odločalo sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju o ugovoru po izteku roka (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep II Cpg 36/2005
• VSL sklep III Cp 677/2005
• VSL sklep II Cpg 1193/2004