VSL Sklep II Ip 4433/2007

Jedro

Izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25 % postavke le v primeru, če je izvršitelj sicer poskusil opraviti rubež, pa to dejansko ni bilo mogoče iz razlogov na strani drugih (upnika, dolžnika ali tretje osebe). Ker je bilo torej upnikovo procesno dejanje (umik izvršbe) opravljeno v primernem roku pred razpisanim rubežem, zaradi česar je izvršitelj svojo aktivnost zlahka prilagodil nastali situaciji, mu iz tega naslova ne pripada nikakršno plačilo.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se priznajo stroški izvršitelja, ki jih je dolžan povrniti upniku, še v znesku 4,20 EUR, sicer pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu izpodbijani sklep potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o zahtevi upnika, da o obračunu odloči sodišče in naložilo upniku, da je dolžan izvršitelju za opravljena izvršilna dejanja v zadevi Ig plačati znesek 13,23 EUR.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje izvršitelj po pooblaščenki, ki vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da izvršitelju za opravljena izvršilna dejanja v tej zadevi prizna še nadaljnje stroške v višini 100 točk za neopravljen rubež in 20 točk za pripravo stroškovnika. V pritožbi navaja, da je sodišče, na predlog upnika, s sklepom z dne 22. 3. 2007, ki ga je izvršitelj prejel 1. 6. 2007, dovolilo izvršbo na premičnine dolžnika. Izvršitelj je istega dne vpisal zadevo v evidenco in dne 1. 10. 2007 razpisal rubež za dne 7. 12. 2007. Ko je s strani sodišča 4. 10. 2007 prejel sklep o ustavitvi postopka, je ta rubež preklical in o tem obvestil upnika. Istega dne je pripravil poročilo in obračun stroškov, ki pa jim je upnik ugovarjal. O tem, da je upnik že 17. 8. 2007 umaknil predlog za izvršbo, izvršitelj ni bil obveščen, ne s strani upnika, ne s strani sodišča. Iz stroškovnika izvršitelja z dne 4. 10. 2007 je razvidno, da je izvršitelj med drugim obračunal in sicer po porabljenem času (5. člen tarife) tudi pripravo rubeža z razpisom in preklic rubeža v višini 100 točk. Sodišče mu priglašenega stroška ni priznalo češ, da pravilnik takšnega primera ne vrednoti, pri čemer takšen zaključek ni pravilen. 5. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) namreč določa, da se v primeru, če se plačilo za opravljeno storitev ne more odmeriti po vrednosti terjatve, stvari ali pravice in tudi ne v stalnem znesku, se plačilo odmeri po dejanski porabi časa in sicer v višini 100 točk za vsake začete pol ure. Ker je izvršitelj dela v zvezi s pripravo rubeža (razpis) in njegovim preklicem opravil, je delo obračunal po času v višini 100 točk. V primeru, da je sodišče menilo, da ta pravna podlaga ne pride v poštev, bi moralo uporabiti tarifno številko 1, in sicer četrti odstavek, ki predvideva situacijo, ko je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma, ker ni rubljivih stvari. V tem primeru je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % po tej tarifni številki. Zakaj sodišče ni uporabilo te določbe, ni obrazložilo in je s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj sklep o tem nima razlogov. Določba je po oceni izvršitelja jasna "in neizveden rubež" vključuje tudi primer, ko rubež ni bil izveden, ker je bil preklican, razlog za to pa je na strani upnika. O tem je svoje stališče zavzela že sodna praksa (sklepi Višjega sodišča v Celju, opr. št. I Cp 1846/2006 in II Cp 526/2007). Glede na to, da je Višje sodišče v Ljubljani doslej v nekaterih posameznih primerih zavzelo delno drugačno stališče, izvršitelj opozarja, da je tudi v teh primerih sodišče izvršitelju priznalo pravico do povračila stroškov, ki so nastali z razpisom in preklicem rubeža, saj je dejstvo, da je delo bilo opravljeno. Izvršitelj je imel namreč v času razpisa rubeža vso podlago za to v sklepu sodišča, saj o umiku predloga, ni bil obveščen. So pa različne odločitve sodišč v praktično identičnih primerih tudi ustavno sporne, saj povzročajo neenakost pred zakonom. Izvršitelj v zvezi s priglašenim stroški opozarja tudi na tarifno številko 15, ki določa, da se plačilo za izvršilna dejanja, ki niso vpisana v tej Tarifi, določi s primerjavo podobnih opravil, ki so vrednotena v tej Tarifi. Sodišče zato v nobenem primeru ni imelo podlage za zaključek, da izvršitelju po tarifi za to delo ne gre priznati nobenih stroškov. Izvršitelj je nadalje po tarifni številki 16 priglasil za pripravo stroškovnika 20 točk. Sodišče v obrazložitvi, v nasprotju s samim stroškovnikom navede, da naj bi izvršitelj priglasil za pripravo stroškovnika 100 točk, kar ni res, poleg tega pa sodišče zaključuje, da Pravilnik te storitve ne vsebuje. Takšna ugotovitev ni pravilna, saj tarifna številka 16 Pravilnika določa, da izvršitelju pripada plačilo v stalnem znesku, med drugim tudi za obračun stroškov in sicer v vrednosti 20 točk in toliko je izvršitelj tudi priglasil. Pri tem izvršitelj pojasnjuje, da sam znesek stroškov v konkretni zadevi ni niti pomemben, kot je pomembno za izvršitelja stališče sodišča.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki izvršitelju ni priznalo za opravljeno izvršilno dejanje plačilo za preklic rubeža v višini 100 točk, materialnopravno pravilna in je v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik). Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, na katerega razloge se, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje tudi pritožbeno sodišče, izvršitelj ni upravičen do zahtevanega plačila za preklic rubeža v višini 100 točk, saj za to ni pravne podlage v navedenem Pravilniku (Uradni list RS, št. 18/2003). Izvršitelju namreč v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo v višini 25 % postavke na rubež, na podlagi četrtega odstavka 1. tarifne številke Pravilnika le v primeru, če je izvršitelj sicer poskusil opraviti rubež, pa to dejansko ni bilo mogoče iz razlogov na strani drugih - upnika, dolžnika ali tretje osebe. Takšna zakonska situacija pa v konkretnem primeru ni izkazana. Upnik je namreč umaknil predlog za izvršbo že z vlogo z dne 17. 8. 2007, katere posledica je bila ustavitev izvršilnega postopka, s sklepom, opr. št. Ig 07/00045 z dne 20. 8. 2007, ki ga je izvršitelj prejel 4. 10. 2007, medtem ko je bil rubež premičnin razpisan za dne 7. 12. 2007. Ker je bilo torej upnikovo procesno dejanje (umik izvršbe) opravljeno v primernem roku pred razpisanim rubežem, zaradi česar je izvršitelj svojo aktivnost zlahka prilagodil novo nastali situaciji, mu iz tega naslova ne pripada nikakršno plačilo (o tem je sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani zavzela stališče v številnih sodnih odločbah - npr. III Cp 1710/2005, III Cp 1789/2003). Izvršilno dejanje rubeža torej ni bilo opravljeno in v Pravilniku z vsebovano tarifo ni pravne podlage za obračun stroškov za opravo rubeža.

V primeru preklica rubeža je bilo opravljeno le dejanje razpisa in preklica rubeža, v primerjavi s prej veljavnim Pravilnikom (Uradni list RS, št. 32/2000) pa novi Pravilnik (Uradni list RS, št. 18/2003) primera, ko je izvršitelj že razpisal opravo dejanja izvršbe in je bilo to nato preklicano, ne vrednoti več. Po presoji pritožbenega sodišča bi novi Pravilnik, v kolikor bi želel vrednotiti tudi tak primer, le-tega posebej uredil, tako pa je iz primerjave besedil obeh Pravilnikov le zaključiti, da nova ureditev ne vrednoti več posebej opravila izvršitelja, ko je rubež razpisan in nato preklican. Pri takšnem dejanju ne gre za primer iz 5. člena Pravilnika in za odmero plačila po porabljenem času. Kot prvo, pri vseh izvršilnih dejanjih razpisa in preklica rubeža, ki jih je opisal izvršitelj v pritožbi, ne gre za posamezno časovno zaključeno enoto, temveč za več posamičnih opravil, ki časovno niso nujno vezana eno na drugo in se lahko vsako zase opravi, ob bolj ali manj poljubnem, krajšem ali daljšem časovnem razmaku. Zato kriterij porabljenega časa ni primeren. Poleg tega pa Pravilnik (tako stari, kot novi) dejanje v zvezi z rubežem vrednoti po vrednosti terjatve, in tudi iz tega razloga ni mogoče uporabiti 5. člena Pravilnika, ki se uporabi le, kadar se plačilo za opravljeno storitev ne more odmeriti po vrednosti terjatve. Izvršitelj je upravičen do plačila za delo po tarifi Pravilnika (8. člen Pravilnika), tarifa veljavnega Pravilnika pa opravila razpisa in preklica rubeža ne vrednoti več. Zato bi bil v zvezi s posameznimi opravili izvršitelj upravičen le do povračila dejanskih stroškov, katere mu je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi že priznalo (10. člen Pravilnika), ne pa tudi do plačila za delo (8. člen Pravilnika).

Ni pa pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da izvršitelj ni upravičen oziroma da ni pravne podlage v Pravilniku za izvršiteljevo priglasitev stroškov za pripravo stroškovnika v višini 20 točk. Po Tarifni številki 16 izvršitelju pripada plačilo v stalnem znesku za naslednja izvršilna dejanja: za seznanitev s spisom in vpisom v evidenco 50 točk (kar je bilo izvršitelju priznano), za pripravo obračuna zamudnih obresti 50 točk, za posamezno opravilo v zvezi s sodnimi pologi 50 točk, za prevzem prostovoljnega gotovinskega ali brezgotovinskega plačila od dolžnika ali druge osebe prav tako v vrednosti 50 točk, za opravo vsakega dejanja, potrebnega za ohranitev in izvrševanje pravic iz vrednostnega papirja - plačilo v vrednosti 50 točk, za pridobitev podatkov o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika plačilo v vrednosti 50 točk in za obračun stroškov plačilo v vrednosti 20 točk. Izvršitelj zahteva torej plačilo po tej zadnji postavki, ki je predvidena za obračun stroškov, za kar pripada izvršitelju plačilo v vrednosti 20 točk. Pravilnik namreč loči med plačilom za delo izvršitelja in povračilom stroškov izvršitelja v zvezi z opravljenim delom (1. člen Pravilnika), pri čemer izvršiteljeve stroške natančno opredeljuje v 10. členu. V 7. alinei tarifne številke 16 Tarife Pravilnika pa določa plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za "obračun stroškov", torej se ta postavka prizna, kadar izvršitelj obračuna stroške, opredeljene v 10. členu Pravilnika. Ker pa je v konkretni zadevi izvršitelj priglasil plačilo za delo, in tudi stroške v zvezi s svojim delom, je do plačila za to postavko upravičen.

Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnikov odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek, krije upnik sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 805/05
• VSL sklep I Ip 1007/2009
• VSL sklep II Cp 666/99