VSL sklep I Ip 4448/2007

Jedro

Dolžnik je od dneva, ko je izvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na Sklad kot sedanjega upnika, dalje svojo obveznost dolžan izpolniti le Skladu in le takšna izpolnitev je veljavna. Izjemoma je veljavna tudi izpolnitev, opravljena tretjemu (npr. preživninskim zavezancem), a le pod pogojem, da jo je upnik pozneje odobril ali izkoristil.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi, opr. št. I 2005/00584 z dne 20. 3. 2006.

Zoper odločitev se pritožuje dolžnik in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, upniku pa naloži v plačilo vse dolžnikove stroške izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe sodišča druge stopnje do dne plačila. Dolžnik uvodoma navaja, da je pod opr. št. I 2005/584 tekel postopek upnika z drugačnim imenom, kot je naveden v izpodbijanem sklepu, zato se poraja dvom, ali gre za eno in isto osebo. Predlog za izvršbo je namreč vložil Jamstveni in preživninski sklad, iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je upnik Javni jamstveni in preživninski sklad, dolžnik pa v postopku ni prejel nobene vloge o spremembi upnika. Tudi odgovorni osebi upnika nista isti. Iz predloga za izvršbo je razvidno, da upnika zastopa direktorica mag. L. M., iz odgovora na ugovor pa, da upnika z drugačnim imenom zastopa direktorica A. Ž.. Sicer pa je sodišče prve stopnje odločilo izven trditvene podlage, saj je upnik v odgovoru na ugovor podal le trditve o pravno nepomembnih dejstvih, sodišče pa je kljub temu ocenilo, da dolžnik izpodbija izvršilni naslov. Dolžnik zatrjuje le, da je svojo obveznost po izvršbi I 2001/2373, na podlagi katere je bila izdana odločba sklada PS 00051/2002/003 z dne 22. 2. 2002, poravnal v celoti. Odločba Jamstvenega in preživninskega sklada se je torej lahko nanašala kvečjemu na preživninsko obdobje, ki je bilo predmet izvršbe I 2001/2373, ne pa tudi izven tega obdobja. Če je sklad plačeval nadomestilo preživnine tudi izven tega časovnega obdobja, je to počel na lastno pest in neupravičeno, zaradi tega od dolžnika nima pravice terjati povračila nikakršnega zneska. Glede na to, da je dolžnik v celoti izpolnil svojo obveznost po sklepu o izvršbi I 2001/2373, naj sklad svoj zahtevek naperi zoper osebo, ki je nadomestila preživnine prejemala. Napotitev sodišča, naj dolžnik dvakratno plačilo preživnine uveljavlja v pravdnem postopku, je nepravilna. Dolžnik ima pravico, da v izvršilnem postopku vloži ugovor, kar je storil. Ugovarjal je, da je je svojo obveznost po sklepu o izvršbi I 2001/2373, ki je tekel takrat, ko je bilo izplačevanje nadomestila upravičeno, izpolnil. Iz izvršilnega naslova ne izhaja, da bi moral dolžnik obveščati upnika o plačilu preživnine. Upnik dolžnika ni nikoli pozval, naj plačuje njemu in ne mladoletnim upnikom (preživninskim upravičencem). Dolžnik ni bil nikoli obveščen, da je namesto mladoletnih upnikov v izvršbo I 2001/2373 vstopil sklad, zato dolžnik ni mogel priti v zamudo. Poleg tega dolžniku obveznost do sklada ni nastala, saj je preživnino v celoti poplačal. Zakonita zastopnica mladoletnih upnikov bi morala obveščati sklad o "vsaki spremembi, ki ima za posledico prenehanje pravice do nadomestila preživnine ali spremembo višine". Sklad je tisti, ki bi subrogacijo moral uveljavljati v izvršbi I 2001/2373, a tega ni storil, zaradi česar je zagrešil dvakratno plačilo preživnine. Stališče sodišča prve stopnje je nerazumno, saj dolžniku odvzema možnost, da bi svojo preživninsko obveznost veljavno izpolnjeval osebi, katero določa zakon (preživninskemu upravičencu). Plačila sklada iz naslova pravice do nadomestila preživnine so t.i. neavtorizirano poslovodstvo brez naročila, vtikanje v tuj posel oziroma neavtorizirano plačevanje neobstoječe dolžnikove obveznosti. Sklad zato povračila plačanega nadomestila ne more terjati od dolžnika, ampak od mladoletnih upnikov (preživninskih upravičencev), ki sta neupravičeno obogatena. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Upnik je na pritožbo odgovoril. Meni, da je ugovor dolžnika neutemeljen, izpodbijani sklep pa pravilen. Pojasnjuje še, da se je od vložitve predloga za izvršbo zamenjalo vodstvo sklada, zaradi sprejema zakonodaje o javnih skladih pa se je upnik Jamstveni in preživninski sklad RS ustrezno statusno preoblikoval.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Uvodoma sodišče druge stopnje pritožniku pojasnjuje, da je ob vpogledu v informatizirano bazo sodnega registra ugotovilo, da je upnik Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije med izvršilnim postopkom spremenil svoj naziv in se preimenoval v Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, prejšnjo direktorico sklada L. M. pa je zamenjala nova direktorica A. Ž. (pooblastilo z dne 1. 1. 2006, vpisano v sodni register dne 16. 3. 2006), še vedno pa gre pri upniku za eno in isto pravno osebo.

V obravnavani zadevi je upnik je dne 19. 3. 2005 predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave nadomestila preživnine za otroka M. G. in K. G. v skupnem znesku 898.556,00 SIT s pripadki. Sodišče je s sklepom o izvršbi, opr. št. I 2005/00584 z dne 20. 3. 2006 dovolilo predlagano izvršbo le za znesek glavnice, v preostalem delu pa predlog zavrnilo, dolžnik pa je zoper dovolilni del sklepa o izvršbi vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Ugovor zoper sklep o izvršbi mora biti obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze za ta dejstva, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Potem ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ne navaja pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo, je pravilno zaključilo, da ugovor dolžnika ni obrazložen in posledično ni utemeljen, zaradi česar je ugovor zavrnilo (četrti odstavek 58. člena v povezavi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ). Pravilno je ocenilo, da vsebina ugovora, v katerem dolžnik izpodbija obstoj upnikove terjatve in ugovarja prenehanju terjatve zaradi plačila obveznosti preživninskim upravičencem (otrokom), ne predstavlja pravno odločilnih dejstev, ki bi preprečila izvršbo.

Ni moč pritrditi pritožbenim trditvam, da je sodišče prve stopnje izven trditvene podlage ocenilo, da dolžnik izpodbija izvršilni naslov. Kajti dolžnik s tem, ko v ugovoru navaja, da je bila izvršba, ki je tekla pod opr. št. I 2001/2373 zaradi izterjave preživnine, v celoti realizirana in je dolžnik svojo preživninsko obveznost do preživninskih upravičencev izpolnil, sklad pa je kljub temu preživninskim upravičencem izplačal nadomestila preživnine, dejansko izpodbija obstoj upnikove terjatve. Že sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da je upnikova terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom, le-ti pa so v obravnavani zadevi: izvršljiva odločba Sklada o priznanju pravice do nadomestila in vsako obvestilo Sklada otrokovemu zakonitemu zastopniku o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine skupaj z odločbo Sklada o pravici do nadomestila preživnine. Gre namreč za izvršljive odločbe, za katere Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 25/97 s spremembami, v nadaljevanju ZJSRS) določa, da so izvršilni naslovi (3. točka prvega odstavka 17. člena ZIZ v povezavi s šestim odstavkom 21. člena ZJSRS). Ker je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano, ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati (načelo stroge formalne legalitete), zato je pravno povsem nepomembno, ali je Sklad materialnopravno gledano upravičen zahtevati od dolžnika povračilo izplačanih nadomestil.

Pritožba nima prav, ko ravnanje Sklada označuje za t.i. neavtorizirano poslovodstvo brez naročila, vtikanje v tuj posel in neavtorizirano plačevanje neobstoječe dolžnikove obveznosti. Gre za neupravičene očitke, zato sodišče druge stopnje pritožniku v nadaljevanju pojasnjuje, kaj je pravni temelj upnikove terjatve do dolžnika, čeprav je bil dolžnik o tem že obveščen s strani upnika. Z dnevom izvršljivosti odločbe Sklada o pravici do nadomestila preživnine namreč pride do prehoda terjatve preživninskih upravičencev (otrok) proti preživninskemu zavezancu (dolžniku) na Sklad, vendar le do višine nadomestila preživnine (subrogacija oziroma zakonita cesija; prvi in tretji odstavek 28. člena ZJSRS). To pomeni, da je bil od dneva izvršljivosti odločbe Sklada 2. 4. 2002 dalje dolžnik kot preživninski zavezanec dolžan plačevati preživninsko obveznost dvema upravičencema:

- Skladu znesek v višini nadomestila preživnine in

- preživninskim upravičencem (otrokoma) preostali znesek preživnine, to je znesek v višini razlike med preživninsko obveznostjo in zneskom nadomestila preživnine.

V kolikor pa je izvršilni postopek, ki je tekel na predlog preživninskih upravičencev pod opr. št. I 2001/2373, res tekel tudi zaradi izterjave celotne preživninske obveznosti za tisto časovno obdobje, za katero sta preživninska upravičenca imela priznano pravico do nadomestila preživnine, pa bi dolžnik v izvršilnem postopku I 2001/2373 lahko ugovarjal, da preživninska upravičenca nista aktivno legitimirana za izterjavo tistega dela preživninske terjatve, ki je z izvršljivo odločbo Sklada prešel na Sklad kot novega upnika.

Sklad je dolžnika obvestil o odločbi o priznanju pravice nadomestila preživnine in o prvem izplačilu nadomestila preživnine, in sicer še pred prvim izplačilom nadomestila dne 15. 4. 2002. To med strankama niti ni sporno, saj dolžnik v ugovoru teh dejstev in dokazov ni izpodbijal. Zato bi dejstva, ki jih v tej zvezi navaja v pritožbi, moral uveljavljati že v ugovoru. Ker dolžnik v pritožbi ni izkazal, da tega ni mogel storiti brez svoje krivde, gre za neupoštevne pritožbene novote v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Sodišče prve stopnje pa je potem, ko je ugotovilo, da upnik v postopku uveljavlja izterjavo terjatve - nadomestila preživnine, ki je bil preživninskim upravičencem izplačan po dnevu, ko je odločba Sklada postala izvršljiva in po dnevu, ko je bil dolžnik obveščen o odločbi Sklada in o prvem izplačilu nadomestila preživnine, pravilno ocenilo, da so navedbe dolžnika o izpolnitvi obveznosti preživninskim upravičencem (otrokom) pravno nepomembne. Dolžnik s trditvami o tem, da je svojo obveznost do Sklada izpolnil s plačilom preživnine preživninskim upravičencem, glede na določbe materialnega prava ne more uspeti. Kajti dolžnik je od dneva, ko je izvedel, da je otrokova preživninska terjatev prešla na Sklad kot sedanjega upnika, dalje svojo obveznost dolžan izpolniti le Skladu in le takšna izpolnitev je veljavna (prvi odstavek 280. člena Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ). Sodišče prve stopnje sicer pravilno opozarja, da je izjemoma veljavna tudi izpolnitev, opravljena tretjemu (npr. preživninskim zavezancem), a le pod pogojem, da jo je upnik pozneje odobril ali izkoristil (drugi odstavek 280. člena OZ), vendar pa dolžnik trditev v tej smeri v ugovoru ni podal.

Sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo, da bi bili podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je glede na zgoraj navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 38. člena ZIZ), odločitev o stroških pa je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 3363/2005
• VSL sodba Cpg 398/93
• VSL sodba I Cp 1736/99