VSL sklep I Ip 383/2008

Jedro

Izvršilno sodišče pri izvrševanju odločbe o stikih ne sme (ponovno) ugotavljati, ali so v izvršilnem naslovu določeni stiki v korist otroka, saj bi s tem poseglo v izvršilni naslov in ga spreminjalo. Pri izvrševanju odločbe o stikih tudi ni mogoče slediti vsakokratnim željam otroka, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje. Končni cilj določitve stikov je zdrav in vsestranski razvoj otrokove osebnosti in ta cilj gotovo pretehta nad morebitnim trenutnim zadovoljstvom devetletnega otroka z izvajanjem stikov v zmanjšanem obsegu in njegovo željo, da tako potekajo tudi naprej. Pritožnica se namreč sklicuje na strokovno oceno CSD in psihološko poročilo, iz katerih res izhaja, da je otroku v korist, da se upošteva njegova želja glede izvajanja stikov, vendar navedeno na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Za izvršilno sodišče je bistvena ugotovitev, ali se pravnomočna odločba o stikih izvršuje tako kot se glasi. Ponovno ugotavljanje koristi otroka bi bilo mogoče kvečjemu v novem postopku, v katerem bi katera od strank želela doseči spremembo odločbe o stikih. V takem postopku (pravdnem ali nepravdnem ne pa izvršilnem) se tudi dosledno in v celoti uresničuje načelo koristi otroka in se mu skladno z Ustavo RS in konvencijami, na katere se sklicuje dolžnica, na ustrezen način omogoči tudi sodelovanje v postopku.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik nosi sam stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice in potrdilo sklep sodišča z dne 26. 9. 2007 opr. št. I 693/2007 (1. točka izreka) in dolžnici naložilo, da mora upniku v osmih dneh povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 95,98 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev (2. točka izreka).

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila dolžnica in navedla, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da dolžnica svoje obveznosti glede pravice do stikov ne izpolnjuje, v dokaz svojim navedbam pa predložil zapisnik Centra za socialno delo Krško z dne 1. 8. 2007. Dolžnica je v ugovoru natančno obrazložila, kako potekajo stiki, da upnik hodi po otroka mimo dogovorjenih terminov v sodbi, skratka, da je on tisti, ki ne spoštuje sodne odločbe. V dokazne namene je predlagala zaslišanje več prič. Zapisnik z dne 1. 8. 2007 je enostranska izjava upnika, ki ni z ničemer dokumentirana in iz nje ne izhaja ne kdaj, ne kje, ne kolikokrat dolžnica ni spoštovala dogovora o stikih. Prvostopno sodišče zato na tej izjavi ne more graditi kršitev dolžnice s sankcijo izreka denarne kazni. Navedba upnika v zapisniku, da med počitnicami hčerke sploh ni videl, je lažna in neresnična. V zvezi s poletnimi počitnicami je dolžnica na CSD povedala, da hči k očetu enkrat ni šla, ker ni želela in ima zato svoje razloge. Prvostopno sodišče je zahtevalo od CSD Krško strokovno oceno, iz katerega izhaja, da je psihologinja ugotovila, da je mladoletna M. zadovoljna z obsegom in potekom stikov do sedaj in želi, da tako ostane tudi vnaprej in da meni da je v korist, da se upošteva njena želja. Hči je zadovoljna s stiki in sam CSD navaja, da mati ni kršila dogovora, saj je sledila potrebi otroka. Otrokove pravice ščiti tako Ustava Republike Slovenije kot tudi Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic in Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. 3. člen MEKUOP izrecno navaja, da je otroku z zadostno stopnjo razumevanja priznana pravica, da se z njim posvetuje in da izrazi svoje mnenje. Ni si mogoče predstavljati, da bi otroku nekdo na silo ukazoval, ga fizično maltretiral in pretepal za dosego svojega cilja, to je, da bi morala mati fizično in psihično prisiliti svojo mladoletno hčer, kljub temu, da ta ne želi k očetu. Dolžnica je predložila tudi dokaze, predvsem obvestilo Osnovne šole S., iz katerih je razvidno, da dogovora ne spoštuje upnik in ne dolžnica. Dolžnica se sprašuje, kaj bi morala storiti, če otrok noče k očetu in to voljo osebno izrazi. Dolžnica je neštetokrat svoji hčerki povedala vse lepo o njenem očetu. Dolžnica vodi dnevnik o stikih. Prvostopno sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, same listine, v katere je vpogledalo, pa nasprotujejo zaključkom sodišča. Sodišče je zaključke napačno uporabilo kot najbolj bistveno pa ni spoštovalo otrokovega mnenja oziroma volje, katerega je ta jasno izrazil in do katerega je upravičen po zgoraj navedenih konvencijah in po Ustavi Republike Slovenije.

V odgovoru na pritožbo je upnik navedel, da je dolžnica dolžna spoštovati sodbo sodišča glede stikov z mladoletno hčerko. Sodišče je v izpodbijani odločbi zavzelo pravilno stališče tudi na podlagi poročila in mnenja psihologinje CSD v Krškem. Res je k poročilu CSD priloženo mnenje psihologinje, v katerem je navedeno, da stiki potekajo v skladu z željo otroka. Sodišče je pravilno ugotovilo, da so bile otrokove želje in koristi dosledno in skrbno obravnavane in upoštevane v samem pravdnem postopku. Mnenje psihologinje je pristransko, ker pozna dolžnico. Upnik je ugotovil, da obstaja daljši in skrbnejši test, kot je bil opravljen z mladoletno hčerko. Upnik zato prilaga izvedensko mnenje z dne 22. 10. 2005, ki je bil izdelan za potrebe pravdnega postopka, iz katerega izhaja, da je izvedenka predlagala, da naj bi bil otrok za praznike in počitnice med šolskim letom pol časa pri enem in pol pri drugem staršu. V poletnih počitnicah pa naj bi bila deklica z očetom strnjena deset dni. Ista izvedenka je ugotovila, da je otrok navezan na oba starša. Psihološko poročilo psihologinje v tem postopku je nepopolno, površno in pomanjkljivo. Upnika preseneča neverodostojnost socialne delavke, ki je poročilo izdelala površno. Upnik se je večkrat pred zapisom obrnil na pomoč prav k njej, pa ga je vsakič odpravila z izgovorom, da bo bolje. Razlogi, da upnik nima določenih stikov s svojim otrokom so na strani dolžnice. Edina točna trditev dolžnice je to, da otrokove pravice ščiti tako Ustava in Zakon. 3. člen Konvencije, ki govori o procesnih pravicah pa je treba upoštevati pod pogojem, da otrok poseduje zadostno stopnjo razumevanja.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

V obravnavani izvršilni zadevi je upnik predlagal izvršbo zaradi dopustitve stikov z mladoletno hčerjo in v predlogu za izvršbo navedel, da dolžnica kljub večkratnim pozivom svoje obveznosti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. P 361/2004 z dne 20. 3. 2006 noče izpolniti. V dokaz svojim trditvam je predložil zapisnik CSD Krško z dne 1. 8. 2007, iz katerega izhaja, da se je tam zglasil in povedal, da ima težave pri stikih. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje avtomatično sledilo enostranski izjavi upnika, ki je povzeta v zapisniku CSD Krško z dne 1. 8. 2007. Sodišče prve stopnje je še pred izdajo sklepa o izvršbi pri CSD Krško poizvedovalo o materinem stališču glede neupoštevanja dogovora o stikih. CSD Krško je v dopisu z dne 19.9.2007 odgovoril, da mati meni, da se stiki odvijajo v skladu z odločbo sodišča in da mladoletna hči poleti ni šla na počitnice, ker ni želela in da je vse, kar dela, v korist otroka. Dolžnica je v ugovoru navedla, da stiki potekajo, razen v primeru bolezni hčere in kadar ta k očetu noče iti in sicer „brez voljnega elementa dolžnice“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da že iz zgoraj navedenih listin in trditev obeh strank izhaja, da stiki med upnikom in mladoletnim otrokom ne potekajo skladno z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. P 361/2004, saj stikov ni, kadar jih otrok ne želi. To med strankama ni sporno. Izhodišče sodišča prve stopnje, da so navedene ugotovitve dovolj za dovolitev izvršbe na podlagi 238.f člena ZIZ, je zato popolnoma pravilno in sodišču tudi ni bilo treba zaslišati s strani dolžnice predlaganih prič oziroma izvajati drugih dokazov. Če se otrok upira stikom z roditeljem, s katerim ne živi, se to v izvršilnem postopku ne more upoštevati na način, kot si ga predstavlja dolžnica. Izvršilno sodišče pri izvrševanju odločbe o stikih ne sme (ponovno) ugotavljati, ali so v izvršilnem naslovu določeni stiki v korist otroka, saj bi s tem poseglo v izvršilni naslov in ga spreminjalo. Pri izvrševanju odločbe o stikih tudi ni mogoče slediti vsakokratnim željam otroka, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje. Končni cilj določitve stikov je zdrav in vsestranski razvoj otrokove osebnosti in ta cilj gotovo pretehta nad morebitnim trenutnim zadovoljstvom devetletnega otroka z izvajanjem stikov v zmanjšanem obsegu in njegovo željo, da tako potekajo tudi naprej. Pritožnica se namreč sklicuje na strokovno oceno CSD Krško z dne 20.11.2007 (red. št. 14) in psihološko poročilo z dne 20.11.2007 (priloga C1), iz katerih res izhaja, da je otroku v korist, da se upošteva njegova želja glede izvajanja stikov, vendar navedeno na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Za izvršilno sodišče je bistvena ugotovitev, ali se pravnomočna odločba o stikih izvršuje tako kot se glasi. Ponovno ugotavljanje koristi otroka bi bilo mogoče kvečjemu v novem postopku, v katerem bi katera od strank želela doseči spremembo odločbe o stikih. V takem postopku (pravdnem ali nepravdnem ne pa izvršilnem) se tudi dosledno in v celoti uresničuje načelo koristi otroka in se mu skladno z Ustavo RS in konvencijami, na katere se sklicuje dolžnica, na ustrezen način omogoči tudi sodelovanje v postopku. Pritožbeno sodišče nenazadnje še poudarja, da se od dolžnice seveda ne pričakuje, da bo otroka fizično in psihično prisiljevala k stikom z upnikom, ampak mora v okviru svoje vzgojne naloge vzpostaviti pri otroku pozitiven odnos do stikov, da do morebitnega odklanjanja ne bo prihajalo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Ip 3116/2007
• VSL sklep II Ip 3654/2007
• VSL sklep I Ip 3796/2007