<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Ip 520/2008

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2008:I.IP.520.2008
Evidenčna številka:VSL0053255
Datum odločbe:02.04.2008
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:zastavna pravica - izločitvena pravica zakonca - predkupna pravica

Jedro

Upnik je pridobil zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ki se pridobi na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe z vpisom v javno knjigo, kar pomeni, da sme hipotekarni upnik zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine na način, ki je predviden z zakonom. Dolžnik v pravdnem postopku ni uspel dokazati, da bi pridobljena zastavna pravica prenehala veljati, zato je upnik upravičen svojo terjatev poplačati iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin. Zakonec dolžnika, ki ni poskrbel za vpis svoje pravice iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je zato vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca – dolžnika, pa v izvršbi na to nepremičnino ne more uspešno izločiti svojega deleža na tem premoženju in torej ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitev, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se namreč lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno pravico (hipoteko) na nepremičnini, to pa je upnik v tej zadevi. Tega ne more spremeniti niti pravnomočna sodba, na katero se sklicuje tretja, s katero je ugotovljen njen solastniški delež na predmetnih nepremičninah, saj gre za sodbo, ki je bila izdana po nastanku zastavne pravice in izvršilnega naslova v predmetni zadevi in o čemer je bilo tudi že pravnomočno odločeno z zavrnitvijo ugovora tretje in njenega predloga za odlog izvršbe. Sklicevanje na zakonito predkupno pravico je zato nedopustno.

 

Izrek

Pritožbi B. H. in M. K. se zavržeta.

Pritožba tretje Z. H. se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v razmerju do tretje potrdi.

Tretja sama krije svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepremičnino, ki je vpisana v vl. št. ... k. o. ..., parc. št. ... njiva in ... stavbišče, na podlagi dražbenih pogojev, za najvišji ponudek v znesku 25.770,32 EUR, domaknilo najboljšemu ponudniku družbi D., s.r.l., Italija, ki je vpisana v ekonomsko administrativnem registru Tržaške gospodarske zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Urada za registracijo podjetij. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje tudi sklenilo, da se upnika oprosti položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu šel po sklepu o poplačilu in da se po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin pri parc. št. ... njiva in ... k. o. ..., izbriše zaznamba sklepa o izvršbi in zaznamba zastavne pravice v korist upnika D. s.r.l.

O pritožbi B. H. in M. K.

Proti sklepu sodišča prve stopnje se pravočasno pritožujeta dražitelja B. H. in M. K., ki predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek oziroma da odredi ponovitev drugega prodajnega naroka. Menita, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko na javni dražbi ni dovolilo B. H. in M. K., da bi nastopila kot kupca oziroma zdražitelja. Sodišče je napačno ugotovilo, da sta pritožnika varščino plačala prepozno, čeprav je bila ta plačana dne 21. 11. 2007, kar se da jasno razbrati iz predložene položnice. Varščina je bila plačana tri dni pred javno dražbo, kar pomeni, da je bila plačana v skladu z zakonom, kot tudi odredbo o prodaji nepremičnin. Osporavata tudi določitev najnižjega dviga kupnine v višini 2.000,00 EUR, kar je absolutno pretirano, saj presega 10 % izklicne cene. Menita, da je sodišče povzročilo škodo tako upniku, kot tudi dolžniku, saj se je nepremičnina prodala po nižji ceni, kot bi se lahko.

Pritožba B. H. in M. K. ni dovoljena.

V skladu s tretjim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) uporablja tudi v izvršilnem postopku, je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala, ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. V konkretnem primeru se pritožujeta osebi, ki nista stranki tega izvršilnega postopka, temveč sta bili le ponudnika na drugi javni dražbi, ki je bila opravljena dne 26. 11. 2007 in za katera je sodišče ugotovilo, da sta prepozno vplačala varščino, kar je bil tudi razlog, da jima sodišče udeležbo na dražbi ni dovolilo. Pravni red priznava v izvršilnem postopku pravico do pritožbe, poleg strankam, tudi udeležencu izvršilnega postopka, ki je v skladu s 5. točko 16. člena ZIZ oseba, ki v postopku izvršbe in zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. V konkretnem primeru pritožniku ni dan položaj udeleženca v postopku izvršbe in zavarovanja samo z izkazanim interesom udeležiti se javne dražbe, temveč bi morala izkazati, da je bila s tem, ko je sodišče ugotovilo, da sta kot ponudnika vplačala varščino prepozno in jima zato ni dovolilo udeležbe na dražbi, prizadeta kakšna pravica ali pravna korist. Pritožnika tega niti ne zatrjujeta, nasprotno sklicujeta se na povzročitev škode upniku, kot tudi dolžniku, ki pa sta stranki tega postopka, ki imata samostojno pravno sredstvo zoper sklep o domiku, vendar se v tem postopku nista pritožila, kar pomeni, da njuna pravica oziroma pravna korist v postopku oprave javne dražbe ni bila prizadeta.

Višje sodišče tako ugotavlja, da pritožnikoma v konkretni zadevi ni mogoče priznati položaja udeležencev izvršilnega postopka, zaradi česar nimata pravice do pritožbe. Višje sodišče je, glede na navedeno, pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi tretje udeleženke Z. H. zoper sklep o domiku:

Zoper sklep o domiku vlaga pritožbo tudi tretja udeleženka Z. H. po pooblaščencih, iz razloga bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep in izvedeno dražbo s prodajo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven razpis druge dražbe in novo odločanje. V pritožbi navaja, da je bil Z. H., na podlagi pravnomočne sodbe, priznan lastniški delež na obeh nepremičninah parc. št. ... njiva in ... , k. o. ..., ki se prodajata v tem izvršilnem postopku. To dejstvo je bilo sodišču znano, saj je v odredbi o drugi javni dražbi seznanilo upnika in zainteresirane kupce o navedenem. Z. D. meni, da ima kot solastnica oziroma skupna lastnica zakonito predkupno pravico v primeru prodaje navedenih dveh nepremičnin. Sodišče je o javni dražbi z dne 26. 11. 2007 ni obvestilo, čeprav bi jo, kot zakonito predkupno upravičenko, moralo. Ni ji namreč vročilo vabila na narok ali odredbe o javni dražbi za dne 26. 11. 2007 in ji je s tem onemogočilo uveljaviti njeno zakonito predkupno pravico. Z. D. bi se, če bi bila na dražbo vabljena oziroma o datumu dražbe z dne 26. 11. 2007 obveščena, te dražbe udeležila in predkupno pravico uveljavljala, tako pa je, takoj po pravnem poduku svojih pooblaščencev, da je zakonita predkupna upravičenka, s pisno vlogo z dne 20. 12. 2007, predkupno pravico tudi uveljavljala. Po prejemu te vloge bi moralo sodišče, uveljavljanje zakonite predkupne pravice akceptirati in jo napotiti na pridobitev odobritve domika pri pristojni upravni enoti in po pridobljeni odobritvi, s sklepom, nepremičnini domakniti Z. H.. Po mnenju pritožnice je sodišče prve stopnje s tem kršilo pravila postopka in sprejelo napačno in nezakonito odločitev v izpodbijanem sklepu, zato Z. H. pritožbenemu sodišču predlaga, da ji omogoči realizacijo zakonite predkupne pravice in priglaša pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo upnik navaja, da je Z. H. preko pooblaščenca ponovno podala vlogo kot tretja oseba, podobno kot že dne 9. 4. 2004. Takrat njena vloga ni imela vsebine ugovora po ZIZ in je šlo zgolj za vlogo na strani dolžnika, saj ni navedla nobenega od razlogov po 55. členu ZIZ. Pavšalno je ugovarjala in napovedala plačilo dolga, kar pa ni mogoče upoštevati. Poleg tega ugovora ni dokumentirala s pravno upoštevanja vrednimi dokumenti. V zemljiški knjigi tretja oseba ni vknjižena. Upnik opozarja, da je ravno ona oseba, ki je, kot osebno direktorica in družbenica Z. d.o.o., naredila dolg pri upniku, ga z dolžnikom zavarovala z zastavno pravico ter zaradi neplačila povzročila realizacijo hipoteke. Kot tretja oseba je podpisala dogovor 9. 11. 1995 o načinu plačila dolga, bila je opozorjena na dolg in izvršbo z dopisoma 17. 2. 2000 in 22. 1. 2001. V postopku je sama sodelovala, na njeno iniciativo je bila dražba aprila 2004 preklicana, ugovor pa dne 2. 9. 2004 pravnomočno zavrnjen. Zdavnaj se je iztekel tudi rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe, zato Z. H. nihče ne more sprejeti kot upravičenke do nepremičnine. Upnik opozarja, da je stvarno pravico pridobil pogodbeno, da sta pri pridobitvi sodelovala oba – dolžnik in Z. H. in da v zemljiški knjigi pridobljene stvarne pravice pod Dn. št. 1015/94 noben kasnejši manever nekdanjih zakoncev ne more, niti ne sme omejiti ali zmanjšati. Upnik je bil na dražbi najugodnejši ponudnik, nihče ni izpodbijal njegove višine, zato je domik zakonit in pravilen ter priglaša stroške.

V pravočasnem odgovoru na pritožbo z dne 18. 2. 2008 pa upnik še dodatno navaja, da Z. H. ni tretja oseba, saj nima nobenih upravičenj do nepremičnine. Stvarna pravica upnika je primarna, saj je pridobljena pod Dn. št. 1015/94 in morebitna notranja razmerja med nekdanjima zakoncema H. nimajo nobenih učinkov na terjatev upnika in tudi ne dajejo nobenih pravic Z. H. v tem postopku, saj ni pridobila nobene stvarne pravice, ki bi bila izvedena v zemljiški knjigi, zato nima pravice, ki bi učinkovala zoper tretjo osebo.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da iz zemljiškoknjižnih podatkov v spisu ter pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 85/2001 z dne 19. 6. 2002, izhaja, da je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičnini (hipoteko), ki se pridobi na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe z vpisom v javno knjigo (kot je v konkretnem primeru hipoteka veljavno pridobljena) in kar pomeni, da sme hipotekarni upnik zahtevati poravnavo svoje terjatve iz vrednosti obremenjene nepremičnine na način, ki je predviden z zakonom. Kot izhaja iz navedene sodne odločbe, dolžnik v pravdnem postopku, ni uspel izkazati, da bi pridobljena zastavna pravica prenehala veljati, upnik pa je upravičen svojo terjatev do družbe Z. d.o.o., poplačati iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljenih nepremičnin parc. št. ... in ... njiva, vpisanih v vl. št. ... k. o. ..., ki so predmet prodaje v predmetnem izvršilnem postopku, po pravnomočnem sklepu o izvršbi opr. št. In 2002/00199 z dne 28. 11. 2002.

V predmetnem izvršilnem postopku je sodišče, s sklepom z dne 2. 9. 2004, že pravnomočno odločilo tudi o ugovoru tretje Z. H., ki je ugovarjala javni dražbi nepremičnin, katere naj ne bi bile v izključni lasti dolžnika in je njen ugovor in predlog za odlog izvršbe zavrnilo, tretjo pa napotilo na pravdo za ugotovitev, da izvršba na vl. št. ... k. o. ... ni dopustna, katero pa tretja ni sprožila. Pri tem je le še dodati, da se je sodna praksa, že v številnih primerih (gl. Odločbe Vrhovnega sodišča npr. II Ips 252/00, II Ip 253/00) izrekla, da zakonec, ki ni poskrbel za vpis svoje pravice iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je zato vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca - dolžnika, v izvršbi na nepremičnino ne more uspešno izločati svojega deleža na tem premoženju, torej ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitve, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno. Varnost pravnega prometa namreč zahteva, da ne sme biti prizadeti tisti, ki je ravnal v zaupanju v zemljiško knjigo. Zakonec lahko torej svojo pravico izgubi zaradi prodaje z javno dražbo v izvršilnem postopku, kar je eden izmed z zakonom predvidenih načinov prenehanja lastninske pravice. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se namreč lahko sklicuje le tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini, torej upnik v konkretnem primeru. Tega ne more spremeniti niti pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 157/2003 z dne 24. 11. 2003, na katero se sklicuje pritožnica in s katero je bil ugotovljen solastniški delež Z. H. na predmetnih nepremičninah, saj gre za sodbo, ki je bila izdana po nastanku zastavne pravice in izvršilnega naslova v tej zadevi in o čemer je bilo že pravnomočno odločeno z zavrnitvijo ugovora tretje in tudi njenega predloga za odlog izvršbe. Sklicevanje pritožnice na zakonito predkupno pravico, ki ni vpisana v zemljiški knjigi je tako nedopustno. Pravilno torej upnik opozarja na dejstvo, da tretja v zemljiški knjigi, ni vknjižena in, da je bila direktorica ter družbenica Z. d.o.o., ki je dolg pri upniku, skupaj z dolžnikom, zavarovala z zastavno pravico na predmetnih nepremičninah, kot izhaja iz sodbe P 85/2001. Gre torej za pridobljeno zastavno pravico, ki je vknjižena v zemljiški knjigi in ki ima prednost pred vsemi ostalimi kasneje pridobljenimi pravicami. Vknjižena zastavna pravica proti tretjim učinkuje na način, da so tretji poleg tega, da so postali novi lastniki nepremičnin, dolžni dopustiti, da se upnik poplača iz te nepremičnine. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se vedno lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na nepremičnini (torej upnik v tej zadevi) in kar ne velja le v primeru (gl. tudi Odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 128/2003), ko je upnik pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku (kar pa ni primer v obravnavani zadevi, v kateri so bili podani zakonski pogoji za zavarovanje z zastavno pravico na predmetnih nepremičninah).

Sklep je torej pravilen in zakonit, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in ker tudi ni zasledilo uradoma upoštevnih kršitev, po drugem odstavku 350. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških upnika, glede odgovora na pritožbo, pa je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krije upnik sam, ker niso bili potrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k odločitvi sodišča druge stopnje (peti odstavek 38. člena ZIZ).

 


Zveza:

ZZZDR člen 51, 51. ZIZ člen 9, 60, 64, 65, 167, 170, 182, 9, 60, 64, 65, 167, 170, 182.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MTE1OA==