VSL sklep I Ip 455/2008

Jedro

Samo dejstvo, da je kmetija v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščitena, še ne pomeni ovire, da nanjo ne bi bilo mogoče poseči z izvršbo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu ter v odločitvi o izvršilnih stroških potrdi.

Upniki sami krijejo stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je združilo dve izvršilni zadevi, in sicer In 159/2006 ter In 105/2007, ki ju sedaj vodi pod opr. št. In 159/2006. Z izpodbijanim sklepom je ugovoru dolžnika v zadevi In 159/2006 delno ugodilo in sklep o izvršbi delno razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena tudi za zakonske zamudne obresti od 16. 6. 2002 do izdaje prvostopenjske sodbe, ugovor dolžnika v zadevi In 105/2007 je zavrnilo v celoti, dolžniku pa je naložilo povrniti upnikom nadaljnje izvršilne stroške.

V pravočasno vloženi pritožbi dolžnik uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba se nanaša na zavrnilni del izreka sklepa, torej v kolikor ni bilo ugodeno ugovoru v zadevi In 159/2006 ter glede zavrnitve ugovora v zadevi In 105/2007, posledično pa tudi na odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških. Navaja, da je povsem jasno navajal, da vsa navedena zemljišča, ki se nahajajo v okviru zaščitene kmetije, predstavljajo dolžniku sredstva za preživljanje dolžnikove in tudi sinove družine. V spis je vložil tudi odločbo upravnega organa, iz katere je razvidno, da navedene nepremičnine predstavljajo zaščiteno kmetijo, kar izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska. Sklepanje sodišča, da bi lahko sodišče ugotavljalo, katera zemljišča dolžnik potrebuje za preživljanje, le z izvedencem ustrezne stroke, pri čemer takšnega dokaza dolžnik ni predlagal, je vsaj pristransko oziroma nepravilno, odločitev pa preuranjena. Dejstvo je namreč, da je dolžnik predlagal tudi svoje zaslišanje, nenazadnje pa bi sodišče lahko z razpisom naroka tudi razčistilo dejansko stanje, ali dolžnik potrebuje navedena zemljišča za preživljanje sebe in svoje družine ali ne, in ali je skladno s 177. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju izvršba na nepremičnine, vpisane v vl. št. ... k. o. ... dopustna. V zvezi z nepremičnino parc. št. ..., vpisano v vl. št. ... k. o. ..., je upnik izrecno seznanjen, da je dolžnik zgolj formalno vknjižen kot solastnik, kljub temu pa je predlagal izvršbo tudi na navedeno nepremičnino, čemur je sodišče sledilo. Nepremičnina je v izključni lastni dolžnikovega sina, postopek pridobitve formalne lastninske pravice na solastnem deležu navedene nepremičnine, ki je sicer še vedno vpisan na dolžnika, pa je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 873/2007-V. Tudi iz tega razloga je predlagana in dovoljena izvršba na solastni delež nepremičnin neutemeljena. Stroškov ni priglasil.

Upniki so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev ter priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da samo dejstvo, da je kmetija v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščitena, še ne pomeni ovire, da nanjo ne bi bilo mogoče poseči z izvršbo. Take omejitve ne vsebuje niti Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev niti Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, prav tako pa omejitve tudi ne določa Zakon o kmetijskih zemljiščih. Sodišče prve stopnje je povedalo, da bodo zakonske omejitve glede prometa z zaščiteno kmetijo upoštevane v nadaljnji fazi postopka, to je pri opravi izvršbe s prodajo nepremičnin.

Poleg dejstva, da je kmetija, katere solastniški delež do ? je predmet izvršbe, zaščitena kmetija, je dolžnik v ugovoru v zadevi In 105/2007 uveljavljal tudi ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, torej da je izvršba dovoljena na stvari, ki je izvzeta od izvršbe, v skladu s 177. členom ZIZ. V ugovoru je trdil le, da vsa kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja predstavljajo sredstva za preživljanje dolžnikove in tudi sinove družine ter da kljub dejstvu, da je dolžnik v zaporu in sam ne obdeluje kmetije, je nosilec kmetije in kmetijske dejavnosti sin dolžnika R. L.. Trdi, da je ugovor utemeljen, ker predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje družine. Sodišče prve stopnje je navedene ugovorne trditve utemeljeno zavrnilo, saj so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnik ni konkretno navedel, kdo so člani njegove ožje družine, niti njihovih premoženjskih razmer, oziroma dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da kot kmet za zavarovanje svoje in njihove eksistence potrebuje vsa kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, niti ni konkretno navedel, zakaj bi za preživljanje potreboval prav vsa kmetijska zemljišča. Glede preživljanja sinove družine pa je treba dodati, da ? nepremičnin, ki je v lasti dolžnikovega sina, ni predmet tega izvršilnega postopka, tako da ni mogoče šteti, da je ogroženo preživljanje sinove družine. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage sodišče prve stopnje ugovoru v tem delu utemeljeno ni sledilo in je tudi navedlo podrobne in pravilne razloge za svojo odločitev. Pritožniku je treba še pojasniti, da pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomestiti z razpisom naroka, kjer naj bi se razčistilo dejansko stanje, kot to navaja v pritožbi, saj se na naroku razčiščujejo in dokazujejo le tista dejstva, ki so v ugovoru konkretno zatrjevana in dokaz z zaslišanjem stranke ni namenjen temu, da bi se navajala nova dejstva (o tem tudi Ustavno sodišče v sklepu Up 781/04-6 z dne 10. 7. 2006).

Sodišče prve stopnje se v celoti strinja tudi z zavrnitvijo ugovornih navedb glede lastništva nepremičnine parc. št. ..., vpisane v vl. št. ..., k. o. ... . Sodišče je pravilno ugotovilo, da je za dovolitev izvršbe pomembno stanje lastništva v zemljiški knjigi, pri čemer pa je treba še dodati, da ima dolžnikov sin R. L. možnost z ugovorom tretjega na podlagi 64. člena ZIZ uveljavljati, naj sodišče izvršbo na to nepremičnino izreče za nedopustno. To pravno sredstvo ima torej tretji, ne pa tudi dolžnik. V izvršilnem postopku z ugovorom, da je parcela v izključni lasti dolžnikovega sina, dolžnik ne more uspeti kljub temu, da teče pravdni postopek pridobitve formalne lastninske pravice na solastnem deležu navedene nepremičnine, saj ta pravdni postopek na izvršilnega neposredno ne vpliva.

Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pritožbo v izpodbijanem delu zavrnilo in sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Kljub takšni odločitvi je sklenilo, da upniki sami krijejo stroške odgovora na pritožbo, ker ti stroški za izvršbo niso bili potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Upniki namreč niso navedli nobenih takšnih dejstev, ki sodišču pri odločanju o pritožbi ne bi bila poznana oziroma s katerimi bi pripomogli k rešitvi zadeve.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 688/2001
• sodba in sklep U 104/2004
• VSL sodba II Cp 923/99