<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Ip 101/2008

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2008:I.IP.101.2008
Evidenčna številka:VSL0053246
Datum odločbe:12.03.2008
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršba na nepremičnine - odlog izvršbe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - rok za izselitev - dopolnilni sklep - rok

Jedro

Dolžnika sta v predlogu za odlog izvršbe zatrjevala le dejstva, ki pomenijo posledico izvršbe. V fazi postopka, ko je že postal pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in je le-ta s tem pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998), ni mogoče več preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika. Tudi iz tega razloga ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je izselitev dolžnika iz hiše, v kateri prebivata, nedvomno nenadomestljiva škoda, ki jima grozi.

Tako kot izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni pogojena s predlaganjem izdaje sklepa s strani strank, temveč ga sodišče izda uradoma po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 192. člena ZIZ, tudi odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma. Ker petnajstdnevni rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe, oziroma v izvršilnem postopku sklepa, veže le stranko, po mnenju višjega sodišča ni ovire, da ne bi sodišče samo, brez predloga stranke, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni hkrati odločilo tudi o tem, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti, kasneje samo dopolnilo s takšno odločitvijo.

 

Izrek

Pritožba proti sklepu z dne 10. 10. 2007 se zavrne in se sklep potrdi.

Pritožbi proti sklepu z dne 30. 10. 2007 se delno ugodi in se sklep v odločitvi o dolžnosti prepustiti upniku tudi ostale nepremičnine, ki mu jih je sodišče izročilo s tem sklepom, razveljavi, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v nerazveljavljenem delu potrdi.

Dolžnika sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

1. O pritožbi proti sklepu z dne 10. 10. 2007:

Sodišče prve stopnje predlogu dolžnikov za odlog izvršbe ni ugodilo.

Proti sklepu sta se pravočasno pritožila dolžnika po svoji pooblaščenki. Navajata, da bodo v primeru ugotovljene ničnosti notarskega zapisa izpolnjeni pogoji po 4. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Izselitev dolžnikov iz hiše, v kateri prebivata, je nedvomno nenadomestljiva škoda, ki jima grozi. Zato predlagata razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnika v predlogu za odlog izvršbe nista izkazala pogojev v skladu s prvim odstavkom 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), za svojo odločitev pa je navedlo tudi pravilne in razumljive razloge, na katere se višje sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Sodišče prve stopnje je pravilno razložilo, kaj pomeni pravno relevantna škoda, ki se zahteva za odlog izvršbe. Zgolj posledica izvršbe takšne škode ne pomeni. Dolžnika pa sta zatrjevala le dejstva, ki pomenijo posledico izvršbe. Ob tem je treba še dodati, da v tej fazi postopka, ko je že postal pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in je le-ta s tem pridobil lastninsko pravico na nepremičnini (glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998), ni mogoče več preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika. Tudi iz tega razloga ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je izselitev dolžnika iz hiše, v kateri prebivata, nedvomno nenadomestljiva škoda, ki jima grozi. Tudi ob odlogu poplačila, kar bi v tej fazi postopka edino lahko bilo predlagano, tega ne moreta več preprečiti. Le splošno zatrjevanje v predlogu za odlog izvršbe, da ni nobene možnosti, da bi v primeru uspeha v pravdi zaradi ničnosti posojilne pogodbe in notarskega zapisa dosegla, da bi jima upnik vrnil preveč plačane zneske, pa tudi ne pomeni izkaza za dovolitev odloga izvršbe relevantne škode.

Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

2. O pritožbi proti sklepu z dne 30. 10. 2007:

Sodišče prve stopnje je izdalo dopolnilni sklep, s katerim je dopolnilo sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 29. 1. 2007 tako, da je dodalo obveznost dolžnikov izseliti se iz stanovanjske hiše in prepustiti upniku tudi ostale nepremičnine, ki mu je izročilo s tem sklepom, v roku 30 dni.

Proti sklepu se dolžnika po svoji pooblaščenki pravočasno pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da ga sodišče razveljavi. Pritožbo razlagata s kršitvijo procesnih določb, in sicer 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj sodišče ni popravljalo napak, pač pa izdalo dopolnilni sklep, za kar pa bi moralo uporabiti 325. in 326. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Uveljavljata, da bi moralo upnikov predlog zavreči, ker je bil vložen po petnajstdnevnem roku, ki ga določa 325. člen ZPP. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

V izpodbijanem sklepu se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sicer res nepravilno sklicevalo na 328. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj s sklepom ni odpravljalo napak, temveč je odločilo o vprašanju, o katerem ni odločilo hkrati z odločitvijo o izročitvi nepremičnine kupcu (drugi odstavek 192. člena ZIZ). ZPP v 325. členu sicer določa petnajstdnevni rok za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, vendar se ta določba v skladu s 15. členom ZIZ uporablja le smiselno. Tako kot izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni pogojena s predlaganjem izdaje sklepa s strani strank, temveč ga sodišče izda uradoma po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 192. člena ZIZ, tudi odločitev, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ni vezana na predlog strank oziroma udeležencev, temveč sodišče o tem odloči uradoma. Ker petnajstdnevni rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe, oziroma v izvršilnem postopku sklepa, veže le stranko, po mnenju višjega sodišča ni ovire, da ne bi sodišče samo, brez predloga stranke, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, v katerem ni hkrati odločilo tudi o tem, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti, kasneje samo dopolnilo s takšno odločitvijo. Ob tem je treba upoštevati posebnosti izvršilnega postopka in namen prodaje nepremičnine, da se le-ta izroči kupcu „prosta oseb in stvari“. Višje sodišče glede na navedeno pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene.

Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo o dolžnosti prepustiti upniku tudi ostale nepremičnine, ki mu jih je sodišče izročilo s tem sklepom, prekoračilo možnosti, ki jih ima v skladu z materialno določbo drugega odstavka 192. člena ZIZ. V skladu s to določbo lahko odloči le o roku za izselitev iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ne pa tudi o prepustitvi ostalih nepremičnin. Višje sodišče je zato v tem delu sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ne razveljavljenem delu pa je sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na smiselni uporabi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter na šestem odstavku 38. člena ZIZ.

 


Zveza:

ZIZ člen 71, 71/1, 192, 192/2, 71, 71/1, 192, 192/2. ZPP člen 325, 325.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MTE0OQ==