VSL sklep I Ip 704/2008

Jedro

Na podlagi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, pri čemer se zapadlost dokazuje na z zakonom predpisan način (20. a člen ZIZ). Pogoj izvršljivosti določa tudi Zakon o notariatu (Ur. l. RS, št. 13/94 s spremembami), ki v 4. členu določa, da je lahko notarski zapis izvršilni naslov za obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Iz predloženega notarskega zapisa po presoji sodišča druge stopnje izhaja, da je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo tega akta (glej točko petič posojilne pogodbe), kar pomeni, da je v primeru neplačila pristal na neposredno izvršbo celotne svoje obveznosti, ki jo ima do upnika. Navedeno pomeni, da lahko upnik na njegovi podlagi zahteva prisilno izvršitev v njem določene terjatve, pri čemer lahko v okviru z zakonom določenih izvršilnih sredstev le ta prosto izbira (glej 30. člen ZIZ).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 5. 11. 2007 na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV 550/05 z dne 25. 8. 2005 v korist upnika zoper dolžnika za izterjavo denarne terjatve dovolilo izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovega osebnega avtomobila znamke ..., reg. št. ... (I. točka izreka), predlog za izvršbo zavrnilo v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe z rubežem dolžnikove plače in ostalih dolžnikovih premičnin (II. točka izreka) ter dolžniku naložilo v plačilo upnikove stroške predloga v znesku 220,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila (III. točka izreka).

Zoper II. točko izreka se je po svojih pooblaščencih pravočasno pritožil upnik. V izvršilnem naslovu je bila upnikova terjatev res zavarovana z zastavno pravico na osebnem avtomobilu ..., vendar pa to ne pomeni, da ima upnik možnost oziroma po stališču sodišča prve stopnje celo dolžnost izbrati kot sredstvo izvršbe le rubež in prodajo zavarovanega vozila. Sredstva izvršbe so namreč načini posrednega in neposrednega prisiljevanja dolžnika k izpolnitvi obveznosti, ki jih zakon taksativno našteva, izbira posameznega sredstva pa je v celoti na strani upnika. Poudarja, da je poleg rubeža avtomobila predlagal tudi rubež plače in ostalih premičnin dolžnika iz razloga, ker nima nobenega podatka o tem, ali je dolžnik sploh še lastnik avtomobila, pa tudi predvsem zato, ker vrednost zastavljenega avtomobila ne zadošča za poplačilo celotne terjatve. Predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano II. točko izreka spremeni tako, da predlogu za izvršbo v celoti ugodi, dolžniku pa naloži v plačilo tudi vse upnikove nadaljnje izvršilne stroške.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijano II. točko izreka sklepa o izvršbi preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

V skladu z določbo 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njem ugotovljena. Izvršilni naslov kot procesna predpostavka za dopustnost izvršbe predstavlja domnevo, da obstaja terjatev, ki je v njem ugotovljena, in da so v njem navedene stranke legitimirane za izvršbo. Sodišče prve stopnje mora pri odločanju o predlogu za izvršbo tako ugotoviti, ali predložena listina predstavlja katero izmed v zakonu predvidenih listin, ki so lahko izvršilni naslov (17. člen ZIZ), ali le ta izpolnjuje pogoje za izvršljivost (19., 20. in 20. a člen ZIZ), ali je po vsebini primerna za izvršbo (21. člen ZIZ) in ali je dolžnikova obveznost možna in dopustna. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo zoper dolžnika na podlagi notarskega zapisa opr. št. SV 550/05 z dne 25. 8. 2005 (priloga A2), katerega sestavni del je posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini, to je osebnem avtomobilu ..., reg. št. ... . Na podlagi 2. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi izvršljiv notarski zapis. Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, pri čemer se zapadlost dokazuje na z zakonom predpisan način (20. a člen ZIZ). Pogoj izvršljivosti določa tudi Zakon o notariatu (Ur. l. RS, št. 13/94 s spremembami), ki v 4. členu določa, da je lahko notarski zapis izvršilni naslov za obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Iz predloženega notarskega zapisa po presoji sodišča druge stopnje izhaja, da je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo tega akta (glej točko petič posojilne pogodbe), kar pomeni, da je v primeru neplačila pristal na neposredno izvršbo celotne svoje obveznosti, ki jo ima do upnika. Navedeno pomeni, da lahko upnik na njegovi podlagi zahteva prisilno izvršitev v njem določene terjatve, pri čemer lahko v okviru z zakonom določenih izvršilnih sredstev le ta prosto izbira (glej 30. člen ZIZ). Odločitev sodišča prve stopnje, da lahko upnik poplačilo svoje terjatve zahteva le iz zastavljene stvari, je tako napačna.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika ugodilo in sklep o izvršbi v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpodbijanega zavrnilnega dela zaradi zagotovitve dolžnikove pravice do kontradiktornosti postopka, ki mu jo po določilih ZIZ zagotavlja ugovorni postopek, ni bilo mogoče spremeniti, kot je to predlagal pritožnik.

Odločitev o stroških pritožbe je sodišče druge stopnje na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za končno odločbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1698/2003
• VSL sklep II Cpg 326/2005
• VSL sklep III Cp 1892/99