<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Ip 780/2008

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2008:I.IP.780.2008
Evidenčna številka:VSL0053243
Datum odločbe:07.05.2008
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - poplačilna pravica

Jedro

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana; glej 255. do 260. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01) je ena od pomembnih upnikovih pravic, ki zavaruje njegov položaj proti dolžniku. Dolžnik lahko namreč s prostim razpolaganjem s svojim premoženjem prizadene upnikovo pravico, da bi poplačal svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku. Pravni red zato varuje upnika, da lahko ob v zakonu določenih pogojih poseže v pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in njegovim pogodbenikom, za upnika torej tretjim. S takim posegom naj bi si upnik zavaroval svoj položaj, ki ga je imel pred dolžnikovim razpolaganjem, in si tako zavaroval poplačilo svoje terjatve. Izpodbojni zahtevek učinkuje le inter partes, njegova posledica pa je, da se lahko upnik, ki se na izpodbijanje sklicuje, poplača tudi iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo ali ga je tej osebi naklonil.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Dolžnika sta dolžna upnicam v 8 dneh povrniti 56,18 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Dolžnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek s prodajo nepremičnine parc. št. ... k. o. ..., prej v solasti dolžnika in dolžnice, vsakega do 1/3.

Zoper sklep so se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja pravočasno pritožile upnice. Sodišče prve stopnje je s sklepoma opr. št. In 99/00037 z dne 25. 5. 1999 in opr. št. In 99/00038 z dne 14. 6. 1999 dovolilo izvršbo tudi s prodajo nepremičnine parc. št. ..., vpisane v vl. št. ... k.o. ..., v solasti dolžnikov do 1/3. Pri tej nepremičnini je sicer prišlo do spremembe lastništva, vendar to v konkretnem primeru na izvršbo nima vpliva, saj je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo, da pravni posel, ki je bil podlaga za prehod lastninske pravice, nima pravnega učinka do upnic do višine njihovih terjatev. Dolžnika sta svoja solastniška deleža s pogodbo o razdelitvi skupnega premoženja odtujila, tako da sta njuna sinova M. in M. Z. postala solastnika vsak do 1/2. Upnice so zaradi oškodovanja vložile tožbo na ugotovitev neučinkovitosti navedene pogodbe. Okrajno sodišče v Domžalah je s sklepoma opr. št. Dn 1702/99 in opr. št. Dn 1703/99, oba z dne 26. 11. 2001, sklenilo, da se vpis na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v D. z dne 25. 5. 1999 in z dne 14. 6. 1999 ne opravi ter da se izbriše plomba. Upnice so zoper oba navedena sklepa vložile ugovor in predlagale razveljavitev izpodbijanega sklepa in odločitev o zaznambi sklepov o izvršbi po pravnomočno zaključenem pravdnem postopku. V zemljiški knjigi sta tudi evidentirani plombi z dne 10. 12. 2001, ki se nanašata na zaznambo pravnih dejstev s strani upnic. Upnice so v pravdi uspele, Okrožno sodišče v Ljubljani je s pravnomočno sodbo opr. št. P 693/2006-II odločilo, da pravno dejanje razdružitve prepustitve v uporabo, posest in last nima pravnega učinka do upnic v višini njihovih terjatev do dolžnikov. Zato je izvršba na navedene nepremičnine v celoti dopustna in ni nikakršnih zadržkov za nadaljevanje izvršbe, kar pomeni, da je treba izpodbijani sklep razveljaviti.

Dolžnika sta na pritožbo odgovorila. Navajata, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno in v skladu s prvim odstavkom 168. in 32. člena ZIZ predmetni izvršilni postopek ustavilo. Iz zgodovinskega pregleda zemljiškoknjižnih dejstev jasno izhaja, da sta M. in M. Z. postala lastnika predmetne nepremičnine dne 22. 2. 1999, torej pred izdajo sklepov o dovolitvi izvršbe na nepremičnine. Sodba, ki jo pritožbi prilagajo upnice, ni listina, ki bi lahko dosegla spremembo lastništva.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Sodišče prve stopnje je s sklepoma opr. št. In 99/37 z dne 25. 5. 1999 in opr. št. In 99/38 z dne 14. 6. 1999 dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer izvršbo na solastni del (1/3) nepremičnine dolžnikov parc. št. ..., vpisane pri vl. št. ... k. o. ... . Z izpodbijanim sklepom je dovoljeni izvršbi ustavilo. Po vpogledu v zemljiško knjigo je namreč ugotovilo, da dolžnika nista več solastnika navedene nepremičnine, zato izvršbe nanjo ni več mogoče voditi oziroma opraviti. Res je sicer, da ZIZ določa, da je predmet izvršbe dolžnikova stvar oziroma nepremičnina, vendar v konkretnem primeru upnice v pritožbi (sodišče druge stopnje ob tem dodaja, da gre za dopustno pritožbeno novoto po 337. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) utemeljeno opozarjajo na pravnomočno končan pravdni postopek, v katerem je bilo ugotovljeno, da pravno dejanje razdružitve, prepustitve v uporabo, posest in last po pogodbi o razdelitvi skupnega premoženja z dne 30. 1. 1999 nima pravnega učinka do tožnic (upnic) do višine njihove terjatve, ki jo imajo nasproti dolžnikoma (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 639/2006-II z dne 14. 9. 2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 7198 z dne 20. 6. 2007).

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana; glej 255. do 260. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01) je ena od pomembnih upnikovih pravic, ki zavaruje njegov položaj proti dolžniku. Dolžnik lahko namreč s prostim razpolaganjem s svojim premoženjem prizadene upnikovo pravico, da bi poplačal svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku. Pravni red zato varuje upnika, da lahko ob v zakonu določenih pogojih poseže v pravno razmerje, sklenjeno med dolžnikom in njegovim pogodbenikom, za upnika torej tretjim. S takim posegom naj bi si upnik zavaroval svoj položaj, ki ga je imel pred dolžnikovim razpolaganjem, in si tako zavaroval poplačilo svoje terjatve. Upnik je zato upravičen zahtevati, da je tak pravni posel dolžnika nasproti njemu brez pravnega učinka zato, da se bo lahko poplačal, ni pa upravičen zahtevati razveljavitve tega pravnega posla. Upnikov poseg v pravno razmerje med dolžnikom in tretjim je torej omejen, saj opravljeno pravno dejanje izgubi svoj učinek le proti upniku in le toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegove terjatve, ne pa v celoti. Izpodbojni zahtevek učinkuje le inter partes, njegova posledica pa je, da se lahko upnik, ki se na izpodbijanje sklicuje, poplača tudi iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo ali ga je tej osebi naklonil. Ker v primeru ugoditve zahtevku ne pride do razveljavitve pravnega posla, se tudi premoženje ne vrne v premoženje dolžnika, temveč ostane del premoženja tretje osebe. Poplačilna pravica je strogo osebna in nanjo se lahko sklicuje samo tisti upnik, ki je uspel s svojim zahtevkom. K er tako po presoji sodišča druge stopnje zgoraj navedena odločitev pravdnega sodišča predstavlja pravno pomembno dejstvo, ki vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa, je pritožbi upnic ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnice so s pritožbo uspele, zato so upravičene do povračila stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje jim je kot potrebne stroške priznalo 100 točk za sestavo pritožbe (6. točka Tar. št. 27 Odvetniške tarife, Ur. l. RS, št. 67/2003, v nadaljevanju OT), 2% materialnih stroškov (13. člen OT) ter 20 % DDV (drugi odstavek 2. člena OT), kar ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR znaša 56,18 EUR.

Za stroške odgovora na pritožbo dolžnikov pa je sodišče druge stopnje odločilo, da jih krijeta sama, ker so bili nepotrebni. Dolžnika z odgovorom namreč nista v ničemer pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje oziroma k razjasnitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 


Zveza:

ZIZ člen 32, 32/1, 168, 168/1, 32, 32/1, 168, 168/1. OZ člen 255, 260, 255, 260.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MTE0Ng==