VSL sklep I Ip 3540/2007

Jedro

Poziv na delo, ob razveljavitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko pomeni izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, če dolžnik zagotovi upniku opravljanje dela bodisi na istem bodisi na drugem ustreznem delovnem mestu.

Če upnik na poziv sploh ne reagira, kot se je zgodilo v obravnavani zadevi, ko se vprašanje, ali je dolžnik zagotovil prejšnje ali drugo ustrezno delovno mesto, sploh ni pojavilo, pa ni podlage, da bi se od dolžnika za izpolnitev obveznosti zahtevalo več kot sam poziv na delo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo (1. točka izreka) in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške upnika v znesku 179,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Proti sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačno uporabljenega materialnega prava. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dolžnikovemu ugovoru ugodi in se upniku naloži plačilo vseh izvršilnih stroškov dolžnika z 20 % DDV in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila, podredno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, upniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov dolžnika z 20 % DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. V pritožbi izpodbija pravilnost stališča sodišča prve stopnje glede vsebine reintegracije upnika v delovno razmerje in navaja, da je bilo delovno mesto upniku na voljo in bi ga lahko zasedel, če bi imel interes za to in se pri dolžniku osebno zglasil, da bi prevzel opravljanje dela, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi. Za udejanjanje reintegracije je potrebno tudi ustrezno ravnanje upnika, ta pa se pritožniku ni oglasil, niti ni kako drugače skušal izpolniti svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Šteti je treba, da je bila reintegracija opravljena z dnem, ko bi se upnik moral odzvati dolžnikovemu pozivu za nastop dela, najpozneje pa bi se kot datum reintegracije moral upoštevati datum, ko je upnik vložil nedovoljeno pravno sredstvo. S tem je namreč neizpodbitno priznal, da je prejel sodbo, da je prejel poziv na delo, istočasno pa ni storil ničesar in v tem postopku tudi ni izkazal, da bi se zglasil na delo ali dolžnika kakorkoli povprašal za pojasnilo, kdaj naj se zglasi, če navodila resda naj ne bi razumel. Ni nepomembno, da je imel upnik ves čas postopka pooblaščenko in tudi ni verjetno, da ne bi mogel razumeti, kakšne so njegove obveznosti po pogodbi o zaposlitvi. Dejstvo, da je poziv na delo prejel, priznava tudi s tem, ko zahteva izvršitev sodbe le glede denarne terjatve, ne pa tudi glede obveznosti dolžnika, da ga pozove na delo. Priglaša pritožbene stroške.

Upnik je na pritožbo odgovoril in vztraja pri dosedanjih navedbah, dodaja pa še, da je izvršilni naslov v tej zadevi postal pravnomočen dne 6. 12. 2006 in izvršljiv dne 21. 12. 2006, kar izhaja iz potrdila na izvršilnem naslovu. Sodba ima napram strankam učinek šele z vročitvijo pravnomočne sodbe, kar smiselno velja tudi za sklepe. Upnik je zoper sodbo vložil laično pritožbo skladno s pravnim poukom, ker po njegovi oceni točen datum vrnitve na delo ni bil naveden, iz poziva na delo, ki v izrek sodbe ni povzet, pa izhaja datum, starejši od datuma prvostopne sodbe. Ugovorne navedbe dolžnika so neutemeljene, še posebej ob dejstvu, da je 21. 12. 2005 upniku ponovno odpovedal isto pogodbo o zaposlitvi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je v konkretnem primeru razlaga pojma "reintegracija upnika v delovno razmerje", kot jo je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, nepravilna. Poziv na delo, ob razveljavitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko pomeni izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, če dolžnik zagotovi upniku opravljanje dela bodisi na istem bodisi na drugem ustreznem delovnem mestu. Vprašanje zagotovitve takšnega delovnega mesta (prejšnjega ali drugega ustreznega) kot del reintegracije upnika v delovno razmerje in s tem izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu, pa se lahko zastavi šele v primeru, da se upnik na poziv na delo odzove. Če upnik na poziv sploh ne reagira, kot se je zgodilo v obravnavani zadevi, ko se vprašanje, ali je dolžnik zagotovil prejšnje ali drugo ustrezno delovno mesto, sploh ni pojavilo, pa ni podlage, da bi se od dolžnika za izpolnitev obveznosti zahtevalo več kot sam poziv na delo. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje na sodno prakso in pri tem navaja sklep Višjega sodišča v Kopru opr. št. II Cp 103/2005 z dne 10. 5. 2005, vendar višje sodišče v zvezi s tem pritrjuje pritožniku, da je bilo dejansko stanje v tistem primeru drugačno, saj se je delavec na poziv delodajalca odzval, vendar mu nato delodajalec ni zagotovil ustreznega dela, temveč mu je ponovno izdal sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V takšnem primeru pa goli poziv seveda ne pomeni izpolnitve obveznosti reintegracije delavca v delovno razmerje.

Višje sodišče še opozarja, da je bil v konkretnem primeru predlog za izvršbo vložen 5. 4. 2006, izvršilni naslov, ki mu je podlaga, pa ima potrdilo o izvršljivosti dne 21. 12. 2006, torej kasneje, kot je bil vložen predlog za izvršbo. Čeprav je verjetno prišlo do napake pri pisanju letnice izvršljivosti, se upnik tako v odgovoru na ugovor kot tudi v odgovoru na ugovor sklicuje na izvršljivost dne 21. 12. 2006 in na tem datumu utemeljuje tudi svoje trditve.

Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej oceniti morebitni obstoj ugovornega razloga iz 3. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, na katerega v skladu z drugim odstavkom istega člena pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti. Če se bo ugotovilo, da gre za pomoto in bo potrdilo o izvršljivosti popravljeno, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno ugotavljati, ali in kdaj je dolžnik izpolnil svojo obveznost pozvati upnika nazaj na delo, saj je navedeno temelj za nadaljnje izpolnjevanje obveznosti iz izvršilnega naslova, ki jih zahteva upnik v tem izvršilnem postopku.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 493/2005
• VDS sklep Pdp 738/2001
• VDS sodba in sklep Pdp 1661/2001