<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Ip 3116/2007

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:II.IP.3116.2007
Evidenčna številka:VSL53441
Datum odločbe:17.10.2007
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti

Jedro

V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova (1. odst. 17. čl. ZIZ). V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku. To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora izvršilno sodišče upoštevati, da zamudne obresti od posameznih zneskov izterjevane glavnice in stroškov postopkov prenehajo teči šele z dnem plačila - tako je namreč povsem jasno določeno v pravnomočnem izvršilnem naslovu. Pri tem je potrebno upoštevati, na kar pravilno opozarja upnik, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 in je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 27.9.2006 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki ni omejila teka zakonskih zamudnih obresti, izvršilno sodišče pa je s sklepom o izvršbi z dne 22.1.2007, ki je tudi že postal pravnomočen (3.2.2007), dovolilo predlagano izvršbo v skladu z izvršilnim naslovom in brez omejitev v smislu 376. čl. OZ (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) in v zvezi s citirano odločbo Ustavnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nezakonito poseglo v pravnomočen sklep o izvršbi, kot je že zgoraj navedeno.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavi glede ustavitve izvršbe nad dne 8.3.2007 plačanih 93.264,30 EUR, v 2. točki izreka pa se spremeni tako, da se upnikovi nadaljnji izvršilni stroški odmerijo na 378 EUR, 3. točka izreka pa se razveljavi.

Nadaljnji izvršilni stroški upnika za pritožbo se odmerijo na 504 EUR.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka ustavilo izvršbo, v 2. točki izreka je zavrnilo upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka, v 3. točki izreka pa je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v K. v vl. št. 454, 907, 1369, 375, 1776, 1757 in 1753, vse k.o. P., ter v vl. št. 954 k.o. Š., izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi opr. št. In 1/2007 z dne 22.1.2007. V obrazložitvi je navedlo, da je terjatev izračunalo ob upoštevanju, v času izpolnitve obveznosti dne 8.3.2007 še veljavnega, 376. čl. OZ in odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-300/04-25 z dne 2.3.2006, pri čemer je v primeru, da so zakonske zamudne obresti od posameznega zneska glavnice ali stroškov, obračunane do 31.12.2001 presegle višino glavnice, priznalo zgolj celoten znesek zakonskih zamudnih obresti od glavnice za čas od zapadlosti glavnice do 31.12.2001, ne pa tudi nadaljnjih zakonskih zamudnih obresti, ki bi tekle od posameznega zneska glavnice za čas po 1.1.2002, ko je začel veljati OZ ter s tem določba 376. čl. OZ, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

Zoper sklep se pritožuje upnik in navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v bistvu zavrnilo upnikov delni umik predloga za izvršbo, s katerim je poračunal plačilo z dne 8.3.2007 kot delno poplačilo dolga, izpodbijani sklep pa ugotavlja, da je bila s tem plačilom upnikova terjatev v celoti poplačana. S takšno odločitvijo je poseglo v pravnomočen izvršilni naslov. Bistveno za odločitev v tem postopku je, ali dolžnik dolguje zakonske zamudne obresti tudi po tem, ko so te dosegle glavnico, oziroma po 1.1.2002. Dejstvo namreč je, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, saj je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 27.9.2006 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero le-to ni omejilo teka zakonskih zamudnih obresti. Izvršilno sodišče je strogo vezano na izrek izvršilnega naslova, zato bi moralo slediti upnikovemu predlogu na utesnitev izvršbe z dne 28.3.2007 in izvršbe ne bi smelo ustaviti izhajajoč iz predpostavke, da je terjatev v celoti poplačana. Upoštevanja citirane ustavne odločbe pa ne gre tolmačiti kot uporabo materialnega prava, saj če bi upoštevanje ustavne odločbe pomenilo uporabo materialnega prava, bi se skladno z odločbo ustavnega sodišča moral glasiti tudi izvršilni naslov. Ker je Višje sodišče v Ljubljani razsojalo po uveljavitvi ustavne odločbe, bi moralo ob predpostavki, da pomeni upoštevanje ustavne odločbe uporabo materialnega prava, izpodbijano sodbo spremeniti tako, da bi v izrek vneslo določilo, da zakonske zamudne obresti tečejo le do takrat, ko dosežejo glavnico oziroma najdlje do 31.12.2001. Ker pritožbeno sodišče tega ni storilo, je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa poseglo v ta izvršilni naslov, spremenilo pravnomočno sodno odločbo, kar pa je v nasprotju z veljavnim pravnim redom. Nenazadnje pa je izvršilno sodišče z izpodbijanim sklepom poseglo v svoj sklep o izvršbi z dne 22.1.2007, ki je postal pravnomočen 3.2.2007, v katerem je izrecno dovolilo izvršbo za zakonske zamudne obresti od glavnice in stroškov od dneva zapadlosti do plačila, torej brez kakršnihkoli omejitev v smislu 376. čl. OZ v zvezi s citirano odločbo Ustavnega sodišča. Izvršilno sodišče je pravilno sledilo izvršilnemu naslovu, vendar je z izpodbijanim sklepom odločilo ne le v nasprotju s svojim pravnomočnim sklepom o izvršbi, temveč tudi v nasprotju z izvršilnim naslovom. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršba nadaljuje skladno z upnikovim predlogom z dne 28.3.2007, razveljavi v 2. in 3. točki, podrejeno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, dolžnika pa zaveže k povrnitvi nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka v roku 8 dni, po poteku rega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti do plačila.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) - v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami) - v nadaljevanju: ZIZ.

V predmetni zadevi teče izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III Pg 415/98 z dne 30.9.2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 351/2005 z dne 27.9.2006 (1. odst. 17. čl. ZIZ). V izvršilnem postopku je sodišče vezano na izvršilni naslov, zato ne more upniku prisoditi manj ali kaj drugega kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega, ter vanj posegati. Takšna ureditev je posledica dejstva, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v pravdnem postopku.

Tako je sodišče prve stopnje, na podlagi omenjenih sodnih odločb, s sklepom o izvršbi z dne 22.1.2007, ki je postal pravnomočen dne 3.2.2007, dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice v znesku 40.075,90 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.6.1998 do plačila, stroške iz sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v K. opr. št. Ig 98/00399 v znesku 869,68 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.6.1998 do plačila, pravdnih stroškov v znesku 2.286,41 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.9.2004 do plačila, pravdnih stroškov pritožbenega postopka v znesku 934,36 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.9.2006 do plačila ter izvršilnih stroškov predmetnega postopka v višini 552,45 EUR, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku v 8-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila, ter nadaljnjih izvršilnih stroškov v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila. Iz navedenega torej izhaja, da je bilo nato, s pravnomočnim sklepom o izvršbi, dolžniku naloženo plačilo glavnice oziroma stroškov pravdnega in izvršilnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti pa do plačila, v zvezi s čimer pritožbeno sodišče opozarja, da njihov tek ni bil nikakor omejen - niti z dosegom višine glavnice, niti do 1.1.2002. Upoštevaje navedeno zato pritožbeno sodišče pritrjuje upnikovim pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nezakonito poseglo v pravnomočen sklep o izvršbi z dne 22.1.2007, ter upniku prisodilo manj, kot mu gre na podlagi le-tega. Kot že rečeno je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete uzakonjene v določbi 17. člena ZIZ). To pa v konkretnem primeru pomeni, da mora izvršilno sodišče upoštevati, da zamudne obresti od posameznih zneskov izterjevane glavnice in stroškov postopkov prenehajo teči šele z dnem plačila - tako je namreč povsem jasno določeno v

pravnomočnem izvršilnem naslovu (sklep o izvršbi z dne 22.1.2007). Pri tem je potrebno upoštevati, na kar pravilno opozarja upnik, da je izvršilni naslov postal pravnomočen po izdaji odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 in je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo z dne 27.9.2006 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki ni omejila teka zakonskih zamudnih obresti, izvršilno sodišče pa je s sklepom o izvršbi z dne 22.1.2007, ki je tudi že postal pravnomočen (3.2.2007), dovolilo predlagano izvršbo v skladu z izvršilnim naslovom in brez omejitev v smislu 376. čl. OZ (U. list RS, št. 83/2001 s spremembami) in v zvezi s citirano odločbo Ustavnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nezakonito poseglo v pravnomočen sklep o izvršbi, kot je že zgoraj navedeno.

Ker je upnik z vlogo z dne 27.3.2007 (list. št. 18-19) le delno umaknil predlog za izvršbo, in sicer za dne 8.3.2007 plačanih 93.264,30 EUR, in ker je sodišče prve stopnje, v nasprotju s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 22.1.2007, izvršbo v celoti ustavilo, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, v zvezi s 354. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavilo v delu, ki presega upnikov delni umik, tj. nad dne 8.3.2007 plačanih 93.264,30 EUR.

Ker torej izvršba ni v celoti ustavljena, ni mogoče uporabiti določbe 2. odst. 76. čl. ZIZ, na podlagi katere je sodišče prve stopnje razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, tj. izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 354. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, razveljavilo tudi 3. točko izreka izpodbijanega sklepa.

Ker upnik s plačilom dne 8.3.2007 v višini 93.264,30 EUR ni bil v celoti poplačan, se izvršilni postopek nadaljuje glede preostanka upnikove terjatve, upnik pa je upravičen do povračila nadaljnjih izvršilnih stroškov. Pritožbeno sodišče je zato, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, v zvezi s 358. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, 2. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je upnikove nadaljnje izvršilne stroške odmerilo na 378 EUR. Upnik je namreč v vlogi z dne 27.3.2007 priglasil nadaljnje izvršilne stroške, in sicer: 675 točk za vlogo z dne 27.3.2007, 2% manipulativnih stroškov in 20% DDV. Po tarifni številki 27/7 c) Odvetniške tarife (Ur. l. RS št. 67/2003 - v nadaljevanju: OT), znaša vrednost obrazložene vloge, če gre za uveljavitev denarne terjatve na nepremičnine, 75% iz tar. št. 18, kar v konkretnem primeru znaša 675 točk. Ob prištetju 2% manipulativnih stroškov (13,5 točk) in 20% DDV (135 točk), ter ob upoštevanju dejstva, da je odvetniška točka vredna 0,459 EUR, upnikovi nadaljnji izvršilni stroški skupno znašajo (823,5 točk x 0,459 EUR =) 378 EUR.

Upnik je s pritožbo uspel, zato je pritožbeno sodišče upnikove stroške za pritožbo odmerilo kot nadaljnje izvršilne stroške (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Tako mu je na podlagi tar. št. 27/6 OT priznalo 900 točk za pritožbo, 2% manipulativnih stroškov (18 točk) in 20% DDV (180 točk). Ni pa mu priznalo 50 točk za poročilo stranki ter sodne takse, saj nastanka le-teh ni izkazal. Ob upoštevanju dejstva, da je odvetniška točka vredna 0,459 EUR, upnikovi stroški za pritožbo tako znašajo (1098 točk x 0,459 EUR =) 504 EUR.

 


Zveza:

ZIZ člen 15, 17, 15, 17. OZ člen 376, 376.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDcwMw==