VSL sodba I Cp 988/2005

Jedro

Ne gre za subjektivno spremembo tožbe, če tožnik toži določeno osebo kot podjetnika posameznika, pa nato ta oseba preneha obstojati kot samostojni podjetnik. S koncem stečajnega postopka nad s.p., upniki ne morejo od fizične osebe, kot nekdanjega s.p., ničesar zahtevati.

 

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se v izpodbijanem delu (točka 1 in 2 izreka) sodba spremeni tako, da glasi:

"Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. 001 Ig 2005/00163 z dne 31.5.2005 se razveljavi v točki 1 in 3 izreka in se tožbeni zahtevek zavrne."

2. Tožeča stranka je dolžna povrniti tožencu 1.860,24 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni pod izvršbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. 301 Ig 2005/00163 z dne 31.5.2005 ostane v veljavi tako, da je toženec tožniku dolžan plačati glavnico v znesku tolarske protivrednosti 57.373,02 EUR obračunane po prodajnem tečaju NLB d.d., Ljubljana, za podjetja na dan plačila ter pogodbene zamudne obresti z obrestno mero 15,5 % letno od posameznih zneskov ter mu povrniti 166.255,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.5.2005 dalje. Tožencu je tudi naložilo povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 564.966,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi toženec navaja, da je M. A. s.p. s sklepom naslovnega sodišča St 11/2005 prenehal obstajati, ko je bil zaključen stečajni postopek. Vsi dolgovi, ki so dolgovi samostojnega podjetnika so z zaključkom stečaja prenehali obstajati. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje je v nasprotju s pravnim redom in sodno prakso. M. A. ne more in ne sme odgovarjati za terjatve iz naslova samostojnega podjetja, nad katerim je pravnomočno končan stečaj. Sodišče bi moralo zaradi tega ustaviti postopek. Zoper sklep o zaključku stečajnega postopka se tožeča stranka ni pritožila in prijavila svojo terjatev tako, da od stečajnega dolžnika ne more terjati ničesar. Spremembe tožene stranke pa sodišče ne bi smelo dovoliti, saj se toženec s to spremembo ne strinja in za spremembo ne obstaja pravna podlaga. V kolikor gre za terjatev iz poroštva, bi morala tožeča stranka zoper toženca vložiti novo tožbo, saj gre za drugo podlago in ne za pravno nasledstvo, ki bi omogočalo spremembo brez soglasja toženca. Gre tudi za razsojeno stvar, saj ima tožeča stranka že sodbo, da ji je toženec dolžan izročiti avto Porsche in bi moral toženec poleg izročitve avta, tega še plačati. Ni jasno, koliko znaša škoda, ki jo je tožeča stranka utrpela. Prav tako je napačna odločitev o teku obresti, ki ne smejo več teči, ko se znesek le-teh nateče na višino glavnice.

Pritožba je utemeljena.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil nad tožencem kot samostojnim podjetnikom uveden in zaključen stečajni postopek (sklep St 11/2005, z dne 5.12.2005). Za stečaj s.p. veljajo iste določbe ZPPSL kot za stečaj pravnih oseb, ker ZPPSL o stečaju s.p. nima posebnih določb. Z zaključkom stečajnega postopka so vse obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka v celoti ugasnile in tožeča stranka od nekdanjega s.p. ne more ničesar več zahtevati in toženec ne odgovarja za obveznosti, ki izvirajo iz njegovega poslovanja v okviru dejavnosti samostojnega podjetnika. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko v razlogih sodbe navaja, da ta ugovor toženca ni pravno upoštevan in se pri tem sklicuje na literaturo in judikaturo nemškega in avstrijskega prava, ko gre tam za povsem drugačno pravno ureditev in drugačen zakon. Ali je ureditev ZPPSL ustrezna, pa ne more biti predmet odločanja v tem sporu. Neutemeljena je pritožbena trditev toženca, da gre za subjektivno spremembo tožbe, saj ne gre za subjektivno spremembo tožbe (in v zvezi s tem tudi ne za pravno nasledstvo), če tožnik toži določeno osebo, kot podjetnika posameznika (in v tožbi tudi navede dodatek s.p.) pa nato ta oseba preneha biti samostojni podjetnik. Stranka je namreč že ves čas postopka le fizična oseba. Iz povedanega tudi ne more biti pravna podlaga tožbenemu zahtevku poroštvena izjava, saj toženec ne more biti po povedanem sam sebi porok glede na to, da sta dolžnik in porok ena in ista oseba. Neutemeljen je tudi ugovor toženca, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, saj je bilo v pravdni zadevi P 141/2005 pravnomočno odločeno le o vrnitvi avtomobila, ne pa o denarni terjatvi, ki jo tožeča stranka uveljavlja v tem postopku, niti ni podlage, da bi sodišče zavrglo tožbo, ker tožena stranka več ne obstaja, saj je bilo že pojasnjeno, da v tem primeru ne gre za dve osebi, temveč je toženec ves čas postopka kot fizična oseba.

Glede na navedeno je bilo na v uvodu navedeno, pritožbi toženca ugoditi, saj je odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku materialnopravno napačno in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti (člen 358, točka 4 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožeča stranka ni uspela v tem postopku in mora tožencu povrniti njegove pravdne stroške nastale pred sodišče prve stopnje. Le-ti so odrejeni v skladu z Odvetniško tarifo. Tak izrek o pravnih stroških temelji na določbi člena 166 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP. Izrek o pritožbenih stroški je odpadel, ker jih toženec ni priglasil.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep Cpg 56/2021
• VDS sodba Pdp 472/2002
• VSK sklep I Cpg 5/2005