VSL sklep I Cp 3533/2007
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2007:I.CP.3533.2007 |
| Evidenčna številka: | VSL52852 |
| Datum odločbe: | 01.08.2007 |
| Področje: | OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO |
| Institut: | zastaranje |
Jedro
Sporazum po členu 251 c ZIP ima moč sodne poravnave in zanj velja 10-letni zastaralni rok in ne splošni zastaralni rok.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek s katerim je tožeča stranka od toženca zahtevala plačilo 150.900,65 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencev v znesku 4.970,16 EUR z ustreznimi zavarovalnimi obrestmi.
Zoper tako sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi predloga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da terjatev ni zastarana, saj je bila ugotovljena s sporazumom o zavarovanju denarne terjatve (čl. 251 c takrat veljavnega ZIP), ki ima moč sodne poravnave in za zastaranje takšnih terjatev po čl. 379 ZOR velja desetletni rok.
Pritožba je utemeljena.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so tožeča stranka, pravni prednik sedanjega toženca in zastavitelj G. K. pred sodnikom sklenile sporazum, ki so ga podpisale vse tri stranke in v katerem ugotavljajo obstoj terjatve, čas njene dospelosti z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnine zastaviteljice (1. odst. čl. 251 c ZIP). Podpisani zapisnik o sporazumu strank ima moč sodne poravnave (2. odst. čl. 251 c ZIP) tako, da so napačni zaključki sodišča, da tak sporazum ne pomeni sodne poravnave saj mu kot že omenjeno daje moč sodne poravnave in izvršljivosti drugi odstavek čl. 251 c ZIP v zvezi s čl. 17 in 19 ZIZ). Glede na navedeno terjatev tožeče stranke zastara v 10 letih, saj gre za terjatev ugotovljeno s sodno poravnavo (čl. 379 ZOR) in je sodišče prve stopnje napačno oprlo odločitev o zastaranju na splošne določbe o zastaranju. Ker terjatev tožeče stranke ni zastarana in ker sodišče prve stopnje ni obravnavalo ostalih ugovorov toženca je nepopolno ugotovilo dejansko stanje in je bilo pritožbi tožeče stranke ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 355 ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o ostalih ugovorih toženca, kar v dosedanjim postopku zaradi napačne uporabe materialnega prava ni bilo storjeno.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
