VSL sklep I Cp 1950/2007

Jedro

Po vložitvi odgovora na tožbo lahko tožeča stranka umakne tožbo le s privolitvijo tožene stranke.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, z dne 31.11.2006, zaradi umika tožbe v navedeni zadevi pravdni postopek ustavilo. Vsled navedenega je z izpodbijanim sklepom, z dne 8.1.2007, na podlagi določbe 1. odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti pravdne stroške v znesku 618,15 EUR.

Zoper navedena sklepa se je s pomočjo pooblaščenca pravočasno pritožila tožena stranka ter naslovnemu sodišču predlagala, da se sklepa v celoti razveljavita in naloži plačilo stroškov tožeči stranki. V pritožbi zoper sklep z dne 31.11.2006 pritožnica navaja, da gre v konkretnem primeru za napačno uporabo procesnih določil. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno postopalo, ko je postopek ustavilo, saj se je že spustila v obravnavanje in v umik tožbe ni privolila. V pritožbi zoper sklep z dne 8.1.2007 pa opozarja, da ga je sodišče prve stopnje izdalo še pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da v obravnavani zadevi za umik tožbe ni potrebno soglasje tožene stranke. Po določbi 1. in 2. odstavka 188. člena ZPP tožeča stranka lahko umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se tožena stranka spusti v obravnavanje glavne stvari, pozneje, vse do konca glavne obravnave pa le, če tožena stranka v to privoli. Umik tožbe pomeni preklic zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Tožnik, ki tožbo umakne, lahko tožbo z istim zahtevkom proti istemu tožencu ponovno vloži, zato umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka "ne bis in idem" ni nujno ugoden. Toženec ima lahko interes, da se prva pravda meritorno konča in da se zadeva pravnomočno zaključi. ZPP položaj toženca varuje s tem, da od trenutka, ko se spusti v obravnavanje glavne stvari, za dopustnost umika tožbe zahteva njegovo soglasje. Tožena stranka se spusti v obravnavanje glavne stvari, če zanika bodisi dejansko bodisi pravno podlago tožbenega zahtevka tožnika, v posledici česar predlaga zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka. V konkretni zadevi je tožena stranka po svojem pooblaščencu v dopisu z dne 28.5.2002 ( list. št. 14) jasno izrazila svoje nestrinjanje z umikom v roku 15 dni, kot to zahteva 2. odstavek 188. člen ZPP. Tožna stranka se je z odgovorom na tožbo, v katerem je odgovorila na dejansko in pravno podlago tožbe oz. na tožbeni zahtevek (odgovor na tožbo z dne 22.9.2000 - list. št. 6-8), spustila v obravnavanje glavne stvari, zato je njena privolitev, v takšni fazi postopka, nujen pogoj za dopustnost umika. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 188. člena ZPP in je postopek nepravilno ustavilo.

Sodišče prve stopnje si napačno tolmači kaj pomeni "spustiti se v obravnavanje glavne stvari" in je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno zavzelo stališče, da gre tožencu varstvo šele od trenutka, ko na glavni obravnavi tožnik konča podajanje tožbe. Pravila iz 4. odstavka 284. člena ZPP, po katerem lahko v primeru, ko je v navedenem zakonu določeno, da lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog ali opravi kakšno drugo pravdno dejanje, dokler se tožena stranka na glavni obravnavi ne spusti v obravnavanje glavne stvari, lahko poda tožeča stranka tak ugovor oz. predlog oz. opravi kakšno drugo pravdno dejanje, dokler ne konča podajanja tožbe, tožena pa dokler ne poda svojega odgovora na tožbo, za presojo trenutka varstva tožene stranke pri umiku tožbe, ni moč uporabiti. 4. odstavek 284. člena ZPP ureja primere, ko je v ZPP določeno, da lahko poda stranka kakšen ugovor ali predlog ali opravi kakšno drugo pravdno dejanje dokler se tožena stranka na glavni obravnavi (!) ne spusti v obravnavanje glavne stvari. Umik tožbe brez soglasja tožene stranke pa ni tak primer, saj se po 1. odstavku 188. člena lahko umakne tožbo brez soglasja tožene stranke dokler se le-ta ne spusti v obravnavanje glavne stvari (in torej ne šele od takrat dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na glavni obravnavi), vsled česar za presojo trenutka varstva tožene stranke pri umiku tožbe, navedenega pravila iz 4. odstavka 284. člena ZPP, ni moč uporabiti.

Zaradi vsega navedenega je naslovno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 365. člena ZPP pritožbama ugodilo, izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Razveljavitev sklepa o stroških z dne 8.1.2007 je posledica razveljavitve odločitve o ustavitvi postopka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 69/97
• VDS sklep Pdp 495/2002
• VSL sklep II Cp 1787/98