<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Ip 3124/2007

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:I.IP.3124.2007
Evidenčna številka:VSL51768
Datum odločbe:26.09.2007
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:stranki postopka - nadomestno dejanje

Jedro

V konkretnem primeru teče izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodbe, s katero je določena obveznost dolžnika. Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil prostovoljno v paricijskem roku 15 dni, je bil upnik primoran sprožiti predmetni postopek. Sicer drži, da je v predlogu za izvršbo predlagal izvedbo del po družbi G. d.o.o., in da je bila le-ta določena tudi v sklepu o izvršbi, vendar pa je tu potrebno upoštevati dejstvo, da sta stranki predmetnega postopka upnik in dolžnik, ne pa tudi družba G. d.o.o. ali L. d.o.o. S sklepom o izvršbi sodišče pooblasti upnika, da sam ali s pomočjo tretje osebe, izvrši potrebno dejanje, in na ta način doseže namen dolžnikove obveznosti. Tako kot ni potrebno, da upnik v predlogu za izvršbo določi tretjo osebo, tako tudi ni izključena možnost, da to dejanje opravi upnik sam, če bi tretja oseba ne bila določena, včasih pa to dejanje izvršita tudi upnik in tretja oseba skupaj. Tretja oseba tako ni udeleženec v izvršilnem postopku. Vendar pa upnik odgovarja za pravilno izbiro tretje osebe. Če je torej ravnal vestno in z dolžno skrbnostjo, neuspeh ali pomanjkljivosti izvršenega dejanja nista breme upnika, temveč je za to odgovoren dolžnik, ker je s svojim ravnanjem oz. pasivnostjo povzročil, da se njegova obveznost izvršuje na takšen način (dr. Borivoj Starovič, Komentar zakona o izvršnom postupku, str. 551). V konkretnem primeru je upnik za izvajalca izbral družbo G. d.o.o., vendar pa je sodišču prve stopnje večkrat sporočil, da le-ta gradbenih del zaradi prenizke cene noče izvršiti, končno pa je predlagal, da se potrebna dela izvršijo preko družbe L. d.o.o. Sodišče prve stopnje je to vlogo vročilo dolžniku v izjavo, vendar pa ta nanjo ni odgovoril, iz česar je mogoče sklepati, da takšnemu upnikovemu predlogu ni nasprotoval. Glede na navedeno so zato dolžnikove pritožbene navedbe, da upnik gradbenih del ni izvršil z izvajalcem, ki je bil določen v sklepu o izvršbi, pravno irelevantne.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka odločilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti stroške v višini 2.310,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, v 2. točki izreka pa je nadaljnje izvršilne stroške odmerilo na 141,30 EUR.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik in navaja, da upnik s sklepom o izvršbi določenih del ni izvršil z izvajalcem, ki je bil določen v sklepu o izvršbi, kar posledično pomeni višje stroške za dolžnika, saj izvajalec L. d.o.o. za istovrstna dela zaračunava večkratnike postavk, kot bi jih zaračunal G. d.o.o. Sodišče res pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške opravi dela, vendar je upnik že v predlogu za izvršbo določil, kdo bo namesto njega opravil delo, dolžnik pa je temu izvajalcu tudi nakazal določen znesek. Da je potrebno spremeniti sklep o izvršbi, pa je razbrati tudi iz predloga upnika, naj sodišče za izvajalca določi družbo L. d.o.o. Zaradi sporne višine računa bi sodišče moralo razpisati narok, na katerem bi se stranke lahko opredelile tako do del, ki so se izvršila, kot tudi do višine stroškov za posamezna izvedena dela, ter po potrebi angažirati izvedenca. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tudi upnik in navaja, da sodišče predlogu upnika ni v celoti ugodilo, preostalega zahtevka pa ni zavrnilo. Zahteva, da se sodišče opredeli do njegovih zahtevkov, ki so v spisu - npr. za povračilo celotnega zneska, za kaznovanje dolžnika in za pravilno plačilo zakonskih zamudnih obresti. Pritožuje se zoper odločitev, da mu obresti tečejo šele od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje. Za izvajalca del po pravnomočnem izvršilnem naslovu je bil res določen drug izvajalec, ki pa del zaradi prenizke cene ni želel izvesti. To je izvajalec dolžniku tudi povedal, zato je dolžnik predlagal, naj se najde drug izvajalec iz D. - češ, naj zasluži domačin. Upnik in dolžnik sta skupaj našla novega izvajalca - L. d.o.o., ki pa je bil dela pripravljen izvesti le ob predhodnem plačilu. Dolžnik, upnik in izvajalec so zato skupaj pregledali obseg del, jih finančno ovrednotili in se dogovorili, naj jih vnaprej plača upnik, po opravljanih delih pa mu bo dolžnik povrnil celoten znesek. Upnik je izvajalcu L. d.o.o. zahtevani znesek plačal, izvajalec pa je delo opravil. Vse navedeno vedo potrditi tudi priče J. R. in B. L., oba iz D., katerih zaslišanje upnik tudi predlaga. Nenazadnje je moral upnik pridobiti tudi dovoljenje za poseg, iz česar je zopet evidentno, da je dolžnik vedel za dela in z njimi soglašal. Dolžnik je torej dolžan plačati upniku celoten zahtevani znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi najmanj od izdaje računa dne 4.12.2004 dalje, saj je bil dolžnik seznanjen z računom in vsemi izvedenimi deli. Sodišče je odločilo, da upnik ni upravičen do plačila celotnega zneska in je kljub dejstvu, da nima znanj iz gradbenega področja, korigiralo vrednost opravljenih del ter nekatere priznalo, nekatere spremenilo, nekatere pa povsem zavrnilo. Ker je imel dolžnik ugovore, bi jih moralo sodišče posredovati upniku, da bi nanje odgovoril in predlagal izvedbo ustreznih dokazov ali pa razpisati narok. Upnik je dolžnikove ugovore prejel šele z izpodbijanim sklepom, zato lahko šele sedaj predlaga postavitev izvedenca in cenilca gradbene stroke, ki naj pregleda opravljena dela in določi njihovo vrednost. Nenazadnje pa izvršilni naslov določa, da mora dolžnik z ureditvijo mulde med asfaltnimi cestiščem in dvoriščem upnika urediti tako, da se prepreči vsakršno odlivanje meteornih in drugih odpadnih vod. Način ureditve mulde tako ni posebej določen, iz sodbe izhaja le-to, da mora biti izvedba mulde taka, da se prepreči odtekanje vode na dvorišče upnika. Zato je neutemeljena odločitev sodišča, da izvedbo določenih del ne prizna, saj če se dela ne bi opravila tako kot so se, dolžnik svoje obveznosti po sodbi ne bi izpolnil in bi voda še naprej tekla k upniku. Glede dolžnikove trditve, da je izvajalcu G. d.o.o. plačal denarni znesek, pa upnik odgovarja, da so v predmetnem spisu listine, ki dokazujejo, da je G. d.o.o. dolžniku ta znesek vrnil. Dolžnik se ves čas spreneveda, da ni vedel, kolikšen znesek denarja bo potreben za realizacijo sodne odločbe, saj je bil ves čas pri dogovarjanju glavni akter. Upnik še napoveduje, da v kolikor v tem postopku ne bo dobil povrnjenega celotnega zneska skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.12.2004 dalje, bo od dolžnika in O. D. z novo tožbo zahteval povračilo preostanka zneska, zakonske zamudne obresti in znesek druge povzročene škode, saj sta bila z izdelavo javne ceste, ki jo je financiral upnik, najmanj obogatena. Sodišče pri nadaljnjih stroških upnika v 2. točki izreka ni odločilo o teku zamudnih obresti, čeprav jih je upnik v svojih vlogah zahteval. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upnika v celoti ugodi, dolžniku pa naloži plačilo izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.12.2004 dalje od zneska 4.123,76 EUR, od ostalih izvršilnih stroškov pa od dneva izdaje prvostopnega sklepa dalje do plačila, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, dolžniku pa naloži plačilo pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe dalje do plačila.

Upnik na dolžnikovo pritožbo ni odgovoril, prav tako pa tudi dolžnik ni odgovoril na upnikovo pritožbo.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 s spremembami) - v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/98 s spremembami) - v nadaljevanju: ZIZ.

Po določbi 1. odstavka 5. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Tako se je dolžnik do upnikovih vlog z dne 6.1.2005 in 27.2.2006 opredelil z vlogo z dne 12.6.2007 (list. št. 106), ki pa je sodišče prve stopnje ni poslalo upniku v izjasnitev. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje upnikovim pritožbenim navedbam, da ga sodišče prve stopnje z dolžnikovo vlogo z dne 12.6.2007 ni seznanilo in da je lahko šele v obravnavani pritožbi odgovoril na dolžnikove navedbe in predlagal izvedbo ustreznih dokazov. S tem, ko sodišče prve stopnje dolžnikove vloge z dne 12.6.2007 ni vročilo upniku v odgovor, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je bila na ta način upniku odvzeta možnost obravnavanja njegovega odgovora na to vlogo pred sodiščem prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo že zaradi bistvene kršitve določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, vendar pa se v nadaljevanju kljub temu opredeljuje tudi do ostalih pritožbenih navedb upnika in dolžnika.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh upnikovih zahtevkih. Upnik je namreč z vlogama z dne 26.5.2004 (list. št. 84) in z dne 1.9.2004 (list. št. 85-86) sodišču prve stopnje sporočil, da dolžnik k izvrševanju sklepa o izvršbi še ni pristopil, izvajalec G. d.o.o. pa gradbenih del namesto dolžnika noče opraviti, in predlagal, da sodišče dolžniku s sklepom naloži, da založi znesek 2,562.000,00 SIT za stroške, ki bodo nastali s tem, ko bo družba L. d.o.o. namesto dolžnika izpolnila njegovo obveznost. Vendar pa sodišče prve stopnje o tem dolžnikovem predlogu sploh ni odločilo. Prav tako sodišče prve stopnje ni odločilo o upnikovem predlogu za kaznovanje dolžnika v vlogi z dne 1.9.2004 (list. št. 86), o preostalih priglašenih stroških izvedbe del v višini 730.800,00 SIT in o teku zakonskih zamudnih obresti od odmerjenih nadaljnjih izvršilnih stroškov v višini 141,30 EUR, na kar utemeljeno opozarja upnik v pritožbi. Z ozirom na dejstvo, da je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, bo le-to v nadaljnjem postopanju moralo odločiti tudi o vseh navedenih zahtevkih upnika. Po določbi 2. odstavka 2. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, sodišče namreč ne sme odreči odločitve o zahtevku, za katerega je pristojno.

Upnik in dolžnik sta v svojih pritožbah izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje o stroških, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). S tem v zvezi pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje pritožbenim navedbam upnika, da sodišče ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, da bi lahko samo odločalo o tem, katera gradbena dela so bila potrebna za realizacijo izvršilnega naslova in katera ne, in v posledici tega odmerjalo stroške za ta dela. Če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče po določbi 243. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, izvede dokaz z izvedencem. Glede odločanja o potrebnosti izvedbe posameznih gradbenih del pa pritožbeno sodišče opozarja, da je obveznost dolžnika v izvršilnem naslovu določena na dva načina: tako, da se opravijo posamezna konkretno določena dejanja (npr. odstrani asfalt, uredi mulda, uredi jašek...) in tako, da se doseže določen cilj oziroma rezultat - prepreči vsakršno odlivanje meteornih in drugi vod. Kot že rečeno sodišče ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, da bi lahko suvereno odločalo o tem, katera dela so potrebna za dosego takšnega stanja, tj. preprečitve vsakršnega odlivanja meteornih in drugi vod, in katera ne. Že iz vloge dolžnika z dne 12.6.2007 (list. št. 106) namreč jasno izhaja, da je dolžnik nasprotoval predloženemu računu izvajalca L. d.o.o., in ker sodišče prve stopnje te dolžnikove vloge ni vročilo upniku v odgovor, ter za razjasnitev pravno relevantnih dejstev opravilo naroka, bo moralo to storiti v nadaljnjem postopku. Ker upnik tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni bil seznanjen z vlogo dolžnika z dne 12.6.2007, oziroma se je z njo seznanil šele ob izdaji izpodbijanega sklepa, je šele v obravnavani pritožbi lahko predlagal nove dokaze, tj. zaslišanje prič, postavitev izvedenca in cenilca gradbene stroke..., prav tako pa je na to opozoril tudi dolžnik v svoji pritožbi, in sicer, da bi zaradi sporne višine računa sodišče prve stopnje moralo razpisati vsaj narok.

V konkretnem primeru teče izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je določena obveznost dolžnika. Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil prostovoljno v paricijskem roku 15 dni, je bil upnik primoran sprožiti predmetni postopek. Sicer drži, da je v predlogu za izvršbo predlagal izvedbo del po družbi G. d.o.o., in da je bila le-ta določena tudi v sklepu o izvršbi, vendar pa je tu potrebno upoštevati dejstvo, da sta stranki predmetnega postopka upnik in dolžnik, ne pa tudi družba G. d.o.o. ali L. d.o.o. S sklepom o izvršbi sodišče pooblasti upnika, da sam ali s pomočjo tretje osebe, izvrši potrebno dejanje, in na ta način doseže namen dolžnikove obveznosti. Tako kot ni potrebno, da upnik v predlogu za izvršbo določi tretjo osebo, tako tudi ni izključena možnost, da to dejanje opravi upnik sam, če bi tretja oseba ne bila določena, včasih pa to dejanje izvršita tudi upnik in tretja oseba skupaj. Tretja oseba tako ni udeleženec v izvršilnem postopku. Vendar pa upnik odgovarja za pravilno izbiro tretje osebe. Če je torej ravnal vestno in z dolžno skrbnostjo, neuspeh ali pomanjkljivosti izvršenega dejanja nista breme upnika, temveč je za to odgovoren dolžnik, ker je s svojim ravnanjem oz. pasivnostjo povzročil, da se njegova obveznost izvršuje na takšen način (dr. Borivoj Starovič, Komentar zakona o izvršnom postupku, str. 551). V konkretnem primeru je upnik za izvajalca izbral družbo G. d.o.o., vendar pa je sodišču prve stopnje večkrat sporočil, da le-ta gradbenih del zaradi prenizke cene noče izvršiti, končno pa je predlagal, da se potrebna dela izvršijo preko družbe L. d.o.o. Sodišče prve stopnje je to vlogo vročilo dolžniku v izjavo (povratnica pripeta k list. št. 87), vendar pa ta nanjo ni odgovoril, iz česar je mogoče sklepati, da takšnemu upnikovemu predlogu ni nasprotoval. Glede na navedeno so zato dolžnikove pritožbene navedbe, da upnik gradbenih del ni izvršil z izvajalcem, ki je bil določen v sklepu o izvršbi, pravno irelevantne.

Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje. Dokončen sklep o višini stroškov izda sodišče na upnikov oziroma dolžnikov predlog. (2. in 3. odstavek 225. člena ZIZ). Glede na navedeno tako zakonske zamudne obresti od tega zneska pričnejo teči šele po preteku paricijskega roka. Navedeno izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006, po katerem je rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali drugega odstavka 21. člena ZIZ, hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odstavka 299. člena OZ, tako da zakonske zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvi dan po poteku tega roka. Ker so stroški iz 2. oziroma 3. odstavka 225. člena ZIZ stroški postopka, je tako upnikova pritožbena navedba, da zakonske zamudne obresti tečejo od dne 4.12.2004 dalje, neutemeljena.

Kot že rečeno je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka v smislu 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 354. člena ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, razveljavilo, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Upoštevaje vse navedeno bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku zaradi ugotovitve dokončne višine stroškov, ki so nastali z izvedbo gradbenih del izvajalca L. d.o.o., razpisati narok in izvesti s strani upnika in dolžnika predlagane dokaze. Dalje bo moralo odločiti tudi o vseh drugih upnikovih zahtevkih, ki se nahajajo v spisu, pri samih odločitvah pa v izreku zajeti tudi zavrnilni del.

Ker je pritožbeno sodišče v smislu določbe 3. odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, izpodbijani sklep razveljavilo, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

 


Zveza:

ZIZ člen 225, 225.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDY4MA==