VSL sklep II Cpg 96/2007

Jedro

ZIZ ne izključuje možnosti, da bi se na upnikov predlog izvršba nadaljevala pred potekom časa, za katerega je bila na njegov predlog odložena. Tak primer je predviden v drugem odstavku 75. člena ZIZ, ki pa določa pogoj za nadaljevanje izvršbe tudi pred iztekom roka, zaradi katerega je bila odložena, in sicer, da mora upnik izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali pa položiti varščino.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se izvršba nadaljuje.

Proti sklepu je dolžnik vložil pravočasno pritožbo zaradi kršitve določil izvršilnega postopka in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da predlog upnika za nadaljevanje izvršbe zavrne ter mu naloži plačilo pritožbenih stroškov dolžnice. Navaja, da med njima ni bil sklenjen nikakršen sporazum, ki bi opredeljeval odlog izvršbe in pogoje za odlog oziroma nadaljevanje odložene izvršbe. Dolžničina brezposelnost oziroma pomanjkanje sredstev za pokritje nastalih obveznosti je bil le motiv upnika, na podlagi katerega se je odločil, da predlaga odlog izvršbe, ne pa pogoj za odlog. Morebitna pridobitev novih podatkov torej ne more biti razlog za nadaljevanje izvršbe in bi upnik moral počakati do izteka roka. Upnik je sam določil tako dolg rok za odlog izvršbe in naj torej tudi sam nosi riziko svoje napačne odločitve. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 72. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče odloži izvršbo na predlog upnika, če se je izvršba že začela, dolžnik pa se v roku, ki mu je bil določen, proti predlogu ni izjavil. V 72. členu ZIZ niso predpisani drugi pogoji za ugoditev predlogu upnika za odlog izvršbe. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 1. 9. 2006, ki ga je dolžnica prejela 9. 9. 2006, pozvalo dolžnico, da se izjavi proti odlogu izvršbe v roku osem dni, sicer se bo štelo, da z odlogom soglaša. Dolžnica se proti odlogu ni izjavila, zato je sodišče 17. 10. 2006 izdalo sklep, s katerim je odložilo izvršbo do 19. 5. 2009, torej do izteka triletnega roka, kot je to predlagal upnik v vlogi z dne 19. 5. 2006 (prim. tretji odstavek 74. člena ZIZ).

Kdaj se odložena izvršba nadaljuje, je predpisano v 75. členu ZIZ. Prvi odstavek tega člena določa, da se nadaljuje po uradni dolžnosti, ko preteče čas, za katerega je bila odložena, v drugem odstavku pa je predpisano nadaljevanje odložene izvršbe na predlog upnika. Pri tem ZIZ ne izključuje možnosti, da bi se na upnikov predlog izvršba nadaljevala pred potekom časa, za katerega je bila na njegov predlog odložena. Tak primer je predviden v drugem odstavku 75. člena ZIZ, ki pa določa pogoj za nadaljevanje izvršbe tudi pred iztekom roka, zaradi katerega je bila odložena, in sicer, da mora upnik izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali pa položiti varščino. Višje sodišče se ne strinja s pritožbenim stališčem, da bi upnik moral v vsakem primeru počakati, da izteče rok, do katerega je bila izvršba odložena in sam nositi riziko svoje napačne odločitve, ima pa prav pritožnik, da sama pridobitev novih podatkov še ne more biti razlog za nadaljevanje izvršbe.

Kot je bilo že navedeno, ZIZ ne predpisuje posebnih pogojev za odlog izvršbe na predlog upnika, to pa še ne pomeni, da ni mogoče upoštevati razlogov, ki so upnika vodili k takšnemu predlogu (dolžnik govori o motivu upnika), in ob prenehanju le-teh nadaljevati izvršbe na predlog upnika pred iztekom roka, za katerega je bila izvršba odložena. Upnik je v predlogu za odlog izvršbe kot razlog navedel, da dolžnica nima nobenega premoženja. V predlogu za nadaljevanje izvršbe pred iztekom roka, zaradi katerega je bila odložena, pa bi moral v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZIZ izkazati za verjetno, da je dolžnica premoženje pridobila, torej, da je razlog za odlog prenehal, to pa v postopku na prvi stopnji ni bilo raziskano. Zgolj obvestilo o številki računa, ki ga ima dolžnica odprtega pri banki, še ne pomeni izkaza verjetnosti pridobitve sredstev kot prenehanja razloga za odlog izvršbe.

Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moral upnik izkazati za verjetno, da je prenehal razlog za odlog izvršbe.

Odločitev o dolžničinih pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo o nadaljevanju izvršbe (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 87/94
• VSM sklep I Ip 230/2016
• VSC sklep I Ip 271/2013