VSL sklep I Ip 2500/2007

Jedro

Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ). Začetek teka roka za vložitev ugovora z zakonom ni določen, nedvomno pa nastopi od izdaje sklepa o izvršbi dalje. V primeru, ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oz. opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki izvršbo preprečuje, niti ne more uspešno uveljavljati ugovora tretjega. Pravni interes za vložitev ugovora tretji pridobi šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene oz. določljive, to je z rubežem premičnin.

 

Izrek

Pritožba A. S. in I. M. se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovora udeležencev A. S. in I. M. ter zavrnilo njuna predloga za odlog izvršbe.

Proti sklepu se pritožujeta oba udeleženca zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagata, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje zgrešeno interpretira 64. člen ZIZ-a, ki jasno določa, da je ugovor mogoče vložiti takoj po izdaji sklepa o izvršbi vse do konca izvršilnega postopka, ne pa šele po opravljenem rubežu. Udeleženca sta ugovor vložila 23.10.2006, ko sta iz obvestila izvršitelja izvedela za izvršilni postopek. Naša procesna ureditev ne pozna procesne predpostavke preuranjenosti vloge. Ugovor tretjega je lahko formalno pomanjkljiv zaradi nepravočasnosti, nepopolnosti ali nedovoljenosti, nikakor pa ne zaradi preuranjenosti. Vprašanje "preuranjenosti" se po svoji vsebini lahko pojavi v okviru presoje o dovoljenosti strankine vloge, če iz zakona izhaja časovni okvir, v katerem lahko tretji vloži ugovor zoper sklep o izvršbi. Po določbi 64. člena ZIZ je mogoče ugovor tretjega vložiti od izdaje sklepa o izvršbi do konca izvršilnega postopka, ves ta čas in ne šele od izvedbe rubeža dalje. Zakon ne določa nobenega časovnega zamika po izdaji sklepa o izvršbi kot procesne ovire pri uveljavljanju tega instituta, zato pritožnika menita, da njuna ugovora terjata meritorno obravnavo še pred morebitnim rubežem. Podana je bistvena kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je tudi neutemeljeno zavrnilo predloga udeležencev za odlog izvršbe, saj je nepravilno uporabilo materialno pravo in v škodo udeležencev kršilo 73. člen ZIZ. Gostinske premičnine in umetniške slike so eksplicitno določeni in se nahajajo na naslovu, kjer naj se opravi izvršba, pritožnika pa sta izkazala, da bi pretrpela nenadomestljivo škodo, če sodišče prve stopnje ne bi odložilo izvršbe.

Upnik in dolžnik na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Po presoji sodišča druge stopnje je odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, sodišče druge stopnje pa se razlogom sklepa v celoti pridružuje. Sodišče se je pri odločanju o ugovorih tretjih pravilno oprlo na določbo 2. odstavka 64. člena ZIZ v zvezi s smiselno uporabo 3. odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Potem ko je ugotovilo, da je bil v obravnavani zadevi izdan sklep o izvršbi, s katerim je bila dovoljena tudi izvršba z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, udeleženca A. S. in I. M. pa sta ugovor podala, preden se je rubež premičnin sploh opravil, je pravilno zaključilo, da je ugovor obeh udeležencev preuranjen in ju v posledici zavrglo kot nedovoljena.

V predmetni zadevi teče izvršilni postopek z izvršbo na premičnine, predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je zato vsaka dolžnikova stvar, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma ni izvršba na njej z zakonom omejena (1. odstavek 32. člena v zvezi z 1. odstavkom 81. člena ZIZ). Zakon ugovor tretjega ureja v petem poglavju in določa, da kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, da naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (1. odstavek 64. člena ZIZ). Iz navedenih določb izhaja, da lahko tretji vloži ugovor le v primeru, ko je v izvršilnem postopku stvar (predmet izvršbe) znana in natančno določena oz. določljiva. Šele takrat lahko tretji trdi, da ima na tej točno določeni stvari pravico, ki izvršbo preprečuje, in šele takrat tretji pridobi pravni interes za vložitev ugovora. Kdaj bo nastopil ta časovni moment, pa je odvisno od posameznega izvršilnega postopka.

Tretja oseba lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi do konca izvršilnega postopka (2. odstavek 64. člena ZIZ). Začetek teka roka za vložitev ugovora z zakonom ni določen, nedvomno pa nastopi od izdaje sklepa o izvršbi dalje. V primeru, ko sodišče dovoli izvršbo z rubežem premičnin, ki so v lasti in posesti dolžnika, premičnine pa v sklepu o izvršbi izrecno še niso določene oz. opredeljene, tretji ob sami izdaji sklepa o izvršbi ne more zatrjevati, da ima na (še nedoločeni) stvari pravico, ki izvršbo preprečuje, niti uspešno uveljavljati ugovora tretjega. Pravni interes za vložitev ugovora tretji pridobi šele s prvim izvršilnim dejanjem, s katerim postanejo stvari znane in natančno določene ali določljive. Glede na to, da se izvršba na premičnine opravi z rubežem in cenitvijo svari, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo (1. odstavek 81. člena ZIZ), pravni interes tretjega nastopi šele z rubežem stvari. Pravni interes je procesna predpostavka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka. Ker v obravnavanem primeru premičnine še niso bile zarubljene, niti ni znano, ali bodo zarubljene, tretja še nista pridobila pravnega interesa za vložitev ugovora. Sodišče prve stopnje je zato njun ugovor kot nedovoljen pravilno zavrglo. Tretja bosta svoj ugovor lahko ponovno uveljavljala šele z rubežem stvari, glede katerih menita, da obstajajo na njih njune pravice, ki izvršbo preprečujejo, seveda pod pogojem, da bo do rubeža prišlo in bodo prav te stvari zarubljene.

Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predlogov tretjih za odlog izvršbe. Sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo (1. odstavek 73. člena ZIZ). Sodišče torej odloži izvršbo takrat, ko je izvršba v teku ter je predmet izvršbe že znan in določen oz. določljiv. Ker v predmetni zadevi rubež premičnin še ni bil opravljen in stvari še niso konkretizirane, objektivno gledano odlog izvršbe teh stvari sam po sebi sploh ni mogoč; niti ni znano, ali se bo izvršba na zatrjevanih stvareh v bodoče sploh opravljala. Sodišče prve stopnje je, glede na to, da že ta pogoj za odlog izvršbe ni izpolnjen, predloga obeh udeležencev pravilno zavrnilo. Pritrditi je tudi temu, da zakon res ne pozna odloga celotne izvršbe, ki sta ga predlagala udeleženca, temveč le odlog izvršbe tistega predmeta, glede katerega tretji zahteva, da se izvršba izreče za nedopustno.

Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi upnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje, in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo udeležencev v celoti zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Udeleženca s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 5. odstavkom 38. člena ZIZ). Odločitev o stroških je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 46/00
• VSM sklep Cpg 269/93
• VSL sklep II Cpg 264/2000