VSL sklep I Ip 2203/2007

Jedro

V ponovljenem postopku bo zato prvostopno sodišče moralo z vpogledom v zemljiško knjigo najprej ponovno preveriti, ali gre za vpisano ali nevpisano nepremičnino ter v skladu z ugotovitvijo voditi izvršbo po ustreznih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju, nato pa ugotoviti, ali je dolžnica lastnica nepremičnine, na katero se vodi izvršba ter ali je dolžnica le skupna lastnica ali solastnica do 1/2 predmetne nepremičnine. Pri tem naj upošteva, da gre pri pridobitvi skupnega premoženja v času zakonske zveze za sicer originaren način pridobitve lastninske pravice oziroma skupne lastnine na podlagi zakona in torej vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven element pridobitve, vendar pa se po drugi strani izvršba ob upoštevanju 54. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ne more voditi na skupno premoženje ampak le na določen solastniški delež.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnice ter ji naložilo v plačilo nadaljnje izvršilne stroške upnika v višini 280,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.2.2007 dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper sklep se je iz razlogov kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila dolžnica, ki predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da odločitev sodišča ni utemeljena. Upnik namreč ne razpolaga z izpiskom iz zemljiške knjige, iz katerega bi izhajalo, da je dolžnica zemljiškoknjižna lastnica do 1/2 predmetnega stanovanja, kot to določa prvi odst. 168. čl. ZKK-1 (pravilno: ZIZ), zato sodišče izvršbe ne bi smelo dovoliti. Dolžnica je res prijavila izločitveno pravico na 1/2 stanovanja, vendar je prijavo umaknila, saj o priznanju lastništva ni bila izdana ustrezna sodna odločba, brez te pa se ne more vpisati v zemljiško knjigo, s čimer se šele pridobi lastninska pravica. Če stanovanje še ni vpisano v zemljiško knjigo, bi moral upnik po 168. čl. ZIZ razpolagati ali izposlovati listno, na podlagi katere bi se dolžnica lahko vpisala v zemljiško knjigo. Sodišče bo odločilo, ali lahko upnik uveljavlja terjatev izven stečajnega postopka, če je ni prijavil v stečajnem postopku. Dejstvo je, da upnik zoper stečajnega dolžnika kot s.p. ne more voditi izvršbe na premoženju, ki gre v stečajno maso. Res je, da ima upnik po navedenem notarskem zapisu terjatev do dolžnice, vendar se izvršba ne more voditi na deležu stanovanja, ker dolžnica ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin.

Pritožba je bila vročena upniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru navaja, da solastniški delež na stanovanju ni predmet stečajne mase. Navedba dolžnice o umiku prijave izločitvene pravice, glede katere dolžnica ne ponudi nobenega dokaza, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Stečajni upravitelj je izločitveni zahtevek priznal, s tem je solastniški delež do 1/2 stanovanja iz stečajne mase izločen. Sploh pa je dolžnica lastninsko pravico pridobila na originaren način, saj stanovanje predstavlja skupno premoženje zakoncev. S prijavo izločitvene pravice je uveljavljala zahtevek na določitev deležev na skupnem premoženju. Upnik ima terjatev tako do S. O. osebno kot do dolžnice, zato lahko uveljavlja terjatev tudi na kateremkoli osebnem premoženju dolžnice.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma odgovarja na pritožbene navedbe o tem, ali lahko upnik proti dolžnici uveljavlja terjatev, če je ni prijavil v stečajnem postopku. Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je iz notarskega zapisa razvidno, da kot dolžnika nastopata oba zakonca, je tudi pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da za sprejeto obveznost odgovarjata oba zakonca in zato lahko upnik uveljavlja svojo terjatev tudi proti dolžnici, ne glede na to, da je ni prijavil v stečajnem postopku nad dolžničinim možem kot samostojnim podjetnikom. Ne glede na zgoraj navedeno pa je pritožba utemeljena. Dolžnica je v predmetnem postopku ugovarjala, da ni solastnica do 1/2 stanovanja, prvostopno sodišče pa je ugovor dolžnice, da ni solastnica do 1/2 stanovanja zavrnilo z utemeljitvijo, da iz ugovora samega in priloženih dokazil upnika izhaja, da je stečajni upravitelj izločitveno pravico priznal, je pa upnikov riziko, če bi se na koncu izkazalo, da stanovanje ni dolžničino. Kar zadeva samo izločitev premoženja iz stečaja, pritožba utemeljeno opozarja na to, da o izločitvenem zahtevku dolžnice še ni bila izdana ustrezna sodna odločba. V skladu s 3. odst. 143. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/1993, v nadaljevanju ZPPSL) je potrebno poleg priznanja izločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja tudi to, da ostali upniki ne prerekajo izločitvene pravice ter da izda stečajni senat sklep, s katerim naloži stečajnemu dolžniku, da izroči upniku del premoženja, na katerem obstoji priznana izločitvena pravica. Šele sklep stečajnega senata je izvršilni naslov. Ker je prvostopno sodišče napačno štelo, da je premoženje, na katerem naj bi imela solastniški delež dolžnica, že s samim priznanjem stečajnega upravitelja izločeno iz stečajne mase, ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, ali je dolžnica res solastnica do 1/2 predmetnega stanovanja. Sodišče pa mora tako v primeru v zemljiško knjigo vpisane nepremičnine po uradni dolžnosti preveriti lastništvo nepremičnine, in sicer na podlagi upnikove označbe v izvršilnem predlogu, še toliko bolj pa je potrebno pravno relevantna dejstva glede lastništva predmeta izvršbe razčistiti v primeru nevpisane nepremičnine in ob ugovoru dolžnika, da sam ni lastnik nevpisane nepremičnine.

V ponovljenem postopku bo zato prvostopno sodišče moralo z vpogledom v zemljiško knjigo najprej ponovno preveriti, ali gre za vpisano ali nevpisano nepremičnino ter v skladu z ugotovitvijo voditi izvršbo po ustreznih določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIZ), nato pa ugotoviti, ali je dolžnica lastnica nepremičnine, na katero se vodi izvršba ter ali je dolžnica le skupna lastnica ali solastnica do 1/2 predmetne nepremičnine. Pri tem naj upošteva, da gre pri pridobitvi skupnega premoženja v času zakonske zveze za sicer originaren način pridobitve lastninske pravice oziroma skupne lastnine na podlagi zakona in torej vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven element pridobitve, vendar pa se po drugi strani izvršba ob upoštevanju 54. čl. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR), ne more voditi na skupno premoženje ampak le na določen solastniški delež. V skladu z 2. odst. 58. čl. ZZZDR se skupno premoženje zakoncev lahko razdeli tudi v času trajanja zakonske zveze po sporazumu ali na zahtevo enega od zakoncev, morajo pa biti v skladu z 47. čl. Zakona o notariatu (Ur. l. RS, št. 2/2007 - uradno prečiščeno besedilo) pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema sklenjene v obliki notarskega zapisa. V kolikor skupno premoženje zakoncev ni razdeljeno, pa lahko upnik na podlagi izvršilnega naslova zahteva, da sodišče določi delež dolžnika - zakonca na skupnem premoženju (57. čl. ZZZDR).

Glede na zgoraj navedeno, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbi dolžnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški v zvezi s pritožbo se pridržijo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), stroški za odgovor za pritožbo pa se ne priznajo, saj le-ta ni doprinesel k rešitvi zadeve.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cpg 86/2004
• VSL sklep I Cp 167/2003
• VSK sklep I Cpg 155/2005