VSL sklep I Cp 876/2007

Jedro

V skladu z določbo 125. člena ZD je dedič zgolj tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Zakon ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ in je umrl med zapuščinskim postopkom. Sodna praksa pa je iz razloga praktičnosti in smotrnosti, da se zapuščinski postopki ne bi vlekli v nedogled, rešila tovrstne primere tako, da na mesto dediča, ki je preživel zapustnika, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.

Izločitveni zahtevek dediča iz 32. člena ZD se lahko nanaša le na alikvotni del zapuščine, ne pa na posamezno stvar.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z zgoraj navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo:

1. Da po dosedanjih podatkih sodi v zapuščino: parc.št. aa, vpisana v vl. št. ŠŠ k.o. L., do 4/5, parc. št. bb in cc, vpisani v vl. št. ŽŽ k.o. M., do 1/2, osebni avto Škoda Favorit LX letnik 1993, devizna hranilna knjižica Nove Ljubljanske banke d.d. št. xx s stanjem 3.049,84 DEM, hranilna knjižica Nove Ljubljanske banke d.d. št. yy s stanjem 253.473,90 SIT.

2. Da je zap. sin R. Č. zahteval, da se iz zapuščine izloči 1/5 nepremičnine parc. št. aa, vpisane v vl. št. ŠŠ k.o. L., ker ta del ustreza njegovemu prispevku k ohranitvi oziroma povečanju zapustnikova premoženja, kar mu je zap. sin B. Č. priznal, dediča pokojne izvenzakonske partnerice V. J., J. T. in J. J., pa nista prerekala, zaradi tega ta del premoženja ne sodi v zapuščino.

3. Da odbitke zapuščine predstavljajo stroški za pogreb v znesku 400.000 SIT in stroški za spomenik v znesku 400.000 SIT. 4. Da čista vrednost zapuščine presega znesek 14.250.000 SIT, zato sodna taksa po tar.št. 9/I ZST znaša 285.000 SIT. 5. Da je bilo s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7.3.2005 ugotovljeno, da sta V. J. in pokojni I. Č. živela v izvenzakonski skupnosti od meseca januarja 1992 dalje do smrti I. Č. in da pripada V. J. dedna pravica po pokojnem I. Č., enako kot če bi bila zakonca. 6. Da je zapustnikova izvenzakonska partnerica V. J. dne 24.9.2001 umrla.

Sodišče prve stopnje je proglasilo: I. Za lastnika 1/5 nepremičnine parc. št. aa, vpisane v vl. št. ŠŠ k.o. L. na podlagi priznanega oziroma neprerekanega izločitvenega zahtevka zap. sina R. Č. II. za dediča na podlagi zakonitega dedovanja zap. sina R. Č., zap. sina B. Č., vsakega do 1/3 (ene tretjine) zapuščine, in III. ustanovilo dedno pravico za zap. izvenzakonsko partnerico V. J., do I /3 (ene tretjine) zapuščine. Vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo se bo opravila uradoma na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in po predhodnem plačilu sodne takse.

Sodišče prve stopnje je obenem naročilo Novi Ljubljanski banki d.d., da po pravnomočnosti tega sklepa znesek na devizni hranilni knjižici št. xx in hranilni knjižici št. yy z obrestmi izplača R. Č. in B. Č., vsakemu do 1/3, dedičem pokojne V. J. pa skupno do 1/3.

Zoper zgoraj navedeni sklep sta dediča J. J. in J. T. pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagata, da se pritožbi ugodi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Po mnenju pritožnikov je sklep o dedovanju nezakonit, saj sodišče prve stopnje njima, kot otrokoma in zakonitima dedičema po pok. V. J. (njuni materi) ni omogočilo, da bi se udeležila zapuščinske obravnave in podala dedne izjave. Pritožnika sta dediča na podlagi vstopne pravice po pok. V. J., ter se ne strinjata s tem, da se R. Č. prizna izločitveni zahtevek v višini 1/5 nepremičnine parc. št. aa, vpisane pri vl. št. ŠŠ k. o. L.. Pritožnika menita, da se izločitveni zahtevek ne more nanašati na posamezno individualno določeno stvar iz zapuščine, pač pa le na zapuščino kot celoto. Individualno določeno stvar, zadevno nepremičnino, je namreč potrebno v celoti dedovati ter kot taka ne more biti izločena iz zapuščine. Tako je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, zlasti pa je izrek izpodbijanega sklepa nejasen in nerazumljiv, kar samo po sebi predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14.točke II. odstavka 339.člena ZPP. Tako sta si v izreku izpodbijanega sklepa v neskladju prva in druga točka A izreka, ter tudi izrek pod točko B, ker je obseg zapuščine drugačen od obsega, ki ga posamezni dediči podedujejo. Dedič R. Č. ni zahteval, da se izloči delež do 1/5 na zadevni zapuščini kot celoti, zato o tem sodišče prve stopnje ne more odločati. V skladu z navedenim pritožnika izrecno nasprotujeta in prerekata kakršen koli izločitveni zahtevek ter zahtevata, da se celotna zapuščina deduje izključno na podlagi zakona.

Pritožbi sta utemeljeni.

Glede pritožbenih navedb, da ima pritožnik vstopno pravici po pokojni dedinji, pritožbeno sodišče opozarja, da Zakon o dedovanju ( Uradni list št. 67/2001 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZD) v 125. členu določa, da je lahko dedič samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Vstopna pravica (12.člen ZD) pomeni, da del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi dediči. Zakon torej ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, pa je umrl med zapuščinskim postopkom, kakor je bilo v konkretnem primeru. Sodna praksa je iz razloga praktičnosti in smotrnosti, da se zapuščinski postopki ne bi vlekli v nedogled, rešila tovrstne primere tako, da so na mesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa pred koncem zapuščinskega postopka, stopili njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.

Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje pritožnikom, ki poudarjata, da se izločitveni zahtevek ne more nanašati na posamezno individualno določeno stvar iz zapuščine. Po 32.členu ZD ima potomec pravico do izločitve alikvotnega dela zapuščine. Smisel določila je v tem, da do delitve dediščine obstaja med dediči skupnost dedičev (145.člen ZD), in pred samo delitvijo ne more biti en dedič izključni solastnik, razen če seveda obstaja soglasje vseh dedičev (dedni dogovor), ki ga pa v konkretnem primeru ni bilo, saj se pritožnika o tem nista niti izjavila.

Ker je na podlagi zgoraj navedenega sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (zgoraj citirane določbe ZD), temu posledično pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365.člena Zakona o pravdnem postopku; Uradni list št. 36-1565/2004 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti vse dediče po zapustniku na dan uvedbe dedovanja, in ker je dedinja V. J. že pokojna, torej tudi njene dediče, nakar bo lahko šele odločilo o dednih deležih posameznega dediča. Vsi dediči (torej tudi pritožnika) bodo morali podati tudi izjave glede izločitvenega zahtevka dediča R. Č.. V primeru, da bi med njimi obstajal spor o dejstvih ali uporabi prava, bo moralo sodišče prve stopnje postopek prekiniti in napotiti stranke na pravdo v skladu z 2. točko 212.člena ZD.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 537/2009
• VSRS Sklep II Ips 59/2017
• VSL Sklep I Cp 418/2020