<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep III Cp 1869/2007

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:III.CP.1869.2007
Evidenčna številka:VSL53037
Datum odločbe:04.04.2007
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov iz kupnine - priglasitev terjatve - izpodbijanje terjatve - neizpodbijane terjatve

Jedro

Ko sodišče odloča o poplačilu upnikov iz kupnine, upošteva terjatve, ki se poplačajo, v priglašeni višini, razen, če je katero od teh terjatev oseba, ki ima to pravico, izpodbijala.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se znesek 508.512,28 SIT nadomesti z zneskom 1.638.035,00 SIT in znesek 3.437.566,90 SIT z zneskom 2.308.044,18 SIT.

Dolžnik je zastavnemu upniku L. z. d.o.o. dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 562,28 EUR, v 15 dneh.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka odmerilo upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 55.000,00 SIT, pod 2. točko izreka je iz kupnine, dosežene s prodajo parcele št. 294/2 k.o. U. v znesku 4.073.000,00 SIT najprej poplačalo vse izvršilne stroške do takrat še nepoplačane, in sicer v znesku 38.914,25 SIT, 33.006,57 SIT in 55.000,00 SIT, pod 3. točko izreka pa je odločilo, da se iz preostanka kupnine v znesku 3.946.079,18 SIT najprej v celoti poplača zastavni upnik L. z. d.o.o. v višini 508.512,28 SIT, ostanek kupnine v znesku 3.437.566,90 SIT pa pripada upniku tega izvršilnega postopka.

Zoper sklep se je v roku pritožil zastavni upnik L. z. d.o.o. iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. Navaja, da mu sodišče prve stopnje pri poplačilu iz kupnine ni upoštevalo celotne prijavljene terjatve v znesku 1.636.035,00 SIT, čeprav ta terjatev ni bila prerekana. Ker terjatev ni bila prerekana, sodišče ne bi smelo samo ugotavljati njene višine, ampak bi jo moralo upoštevati v priglašeni višini. Pritožba tudi sicer oporeka sodišču prve stopnje, da naj ne bi smele biti obračunane 15 % dogovorjene mesečne obresti po posojilni pogodbi. Pri tem dogovoru namreč ne gre za pogodbene obresti po 1. odstavku 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ampak za dogovorjeno višino obrestne mere za primer zamude, kar je v skladu z 2. odstavkom 400. člena ZOR. Gre torej za dogovorjeno višino obrestne mere za primer, če posojilojemalec ne bi pravočasno plačal glavnice in obresti ter tako nedovoljeno uporabljal posojilodajalčev kapital. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo Obligacijski zakonik (OZ) namesto ZOR, ker je obligacijsko razmerje med dolžnikom in zastavnim upnikom nastalo v času veljavnosti slednjega.

Dolžnik v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Kot pravilno opozarja pritožba, skladno določbi 201. člena ZIZ upniki in drugi, ki imajo pravico biti poplačani iz kupnine, lahko izpodbijajo terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo, pri čemer ima tako pravico v določenih primerih tudi dolžnik, terjatev pa je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku. Kot nadalje izhaja iz določbe 202. člena ZIZ, tistega, ki izpodbija terjatev, sodišče napoti na pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev, sicer pa samo odloči o spornem dejstvu v prid izpodbijanju (1. odstavek); če se pravda ne začne v določenem roku, ravna sodišče, kot da terjatev ni sporna (4. odstavek). Iz citiranih določb ZIZ se da nedvoumno zaključiti, da sodišče prve stopnje, ko odloča o poplačilu upnikov iz kupnine, upošteva s strani upnika ali osebe, ki je tudi poplačana iz kupnine, takšne in tolikšne terjatve, kot jih ta oseba priglasi. V njihovo višino lahko poseže le v primeru, ko oseba, ki ima takšno pravico, terjatev izpodbija, torej postane terjatev sporna. Kot izhaja iz podatkov v spisu (glej vabilo list. št. 161), je sodišče prve stopnje z vabilom na razdelitveni narok dne 18.8.2006 skladno določbi 3. odstavka 207. člena ZIZ vse vabljene (stranke in tiste, ki so imeli pravico do poplačila iz kupnine) opozorilo, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ugotavlja višino priglašene terjatve pritožnika kot zastavnega upnika, višino preostalih terjatev, ki se poplačajo iz kupnine, in da priglašeni višini terjatve pritožnika nihče ni oporekal. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je pritožnikovo terjatev iz kupnine poplačalo v nižji višini od priglašene in neprerekane.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi zastavnega upnika ugodilo in z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je terjatev zastavnega upnika poplačana v celotni priglašeni višini, s preostankom kupnine pa terjatev upnika tega izvršilnega postopka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 2. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in je zastavni upnik, ki je s pritožbo uspel, od dolžnika upravičen do povračila teh stroškov, saj so bili za ta postopek potrebni. Odmerjeni so v višini 562,28 EUR, kar obsega 337,54 EUR za sodno takso za pritožbo, 224,74 EUR pa so stroški pooblaščenca za vložitev pritožbe (400 Odvetniških točk sestava pritožbe, 2 % materialni strošek, vse skupaj povišano za 20 % DDV).

 


Zveza:

ZIZ člen 201, 202, 201, 202.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTc1OQ==