VSL sodba I Cp 960/2005

Jedro

Postavljen zahtevek ne vsebuje izvršilnega naslova za dopustitev parcelacije, izvedba parcelacije na podlagi takšne sodne odločbe pa zato skladno z drugim odstavkom 45. člena ZENDMPE ne bi bila mogoča.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točka 2 in 3 izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna na južno strešino svojega prizidka h gospodarskemu poslopju postaviti snegobran na tak način, da bo preprečil padanje snega. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, da je tožena stranka dolžna odstopiti tožeči stranki v last pas zemlje širok 3,5 m vzdolž parc. št. 41/2 k.o. B. po celi dolžini zahodne posestne meje tega zemljišča, vse od javne ceste do začetka tožnikove parc. št. 41/3 in to brezplačno, s tem da nosi tožeča stranka vse stroške z odmero in prenosom tega zemljišča, kakor tudi ob prenosu dela parc. št. 41/4 v last toženca ter izdati za zemljiško knjigo sposobno listino, ker bo sicer ta sodba tako listino nadomestila. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper drugo in tretjo točko izreka se pritožuje tožeča stranka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter določb pravdnega postopka ter predlaga, da se pritožbi ugodi in odloči, da je tožena stranka dolžna plačati celotne stroške postopka. Navaja, da je po njenem mnenju sodišče zahtevek glede druge točke neupravičeno zavrnilo, saj tožeča stranka v zahtevku navaja, da je tožena stranka dolžna tožeči odstopiti v last pas zemlje širok 3,5 m vzdolž parc. št. 41/2 k.o. B. V nadaljevanju zahtevka tožeča stranka namreč eksplicitno navaja, da nosi tožeča stranka vse stroške za odmero in prenos tega zemljišča, kakor tudi ob prenosu dela parc. št. 41/4 v last toženca ter da mora tožena stranka izdati za zemljiško knjigo sposobno listino, ker bo sicer ta sodba tako listino nadomestila. Iz slednjega izhaja, da tožbeni zahtevek vsebuje tako parcelacijo, kakor tudi ustrezno spremembo vložka v zemljiški knjigi. V last pa bo nepremičnina prešla šele ob izdaji ustrezne listine, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tožeča stranka je v tožbenem zahtevku navedla obveznost tožene stranke od parcelacije do izdaje ustrezne zemljiškoknjižne listine. Tožnik meni, da je postopek pred Geodetsko upravo predhodno vprašanje po 13. členu ZPP, zato bi moralo na predlog tožnika sodišče postopek prekiniti in počakati na končanje navedenega postopka. Ne strinja se z utemeljitvijo sodišča, da pas zemljišča ni predmet zemljiškega prava, ker je to lahko le posamezna parcela. Noben od področnih zakonov kot so Stvarnopravni zakonik, Zakon o zemljiški knjigi in Zakon o pravdnem postopku ne določa, da je predmet zemljiškoknjižnega prava lahko le posamezna parcela. Tožbeni zahtevek vsebuje zemljiškoknjižno opredelitev stvari oz. predmeta, saj je v drugi točki tožbenega zahtevka zapisano, da je predmet spora pas zemlje, širok 3,5 m vzdolž parc. št. 41/2 k.o. B., vse od javne ceste do začetka tožnikove parc. št. 41/3. Ker naveden pas zemlje nima svoje parcelne številke, tožeča stranka tudi ni mogla v tožbenem zahtevku stvari bolj natančno navesti. Tudi tožeča stranka oporeka razlagi sodišča, da bi morala tožeča stranka tožiti najprej na parcelacijo same poti, kasneje pa na izstavitev listine, saj bi se tako postopek samo zavlekel. Tožbo na izstavitev listine bi namreč tožeča stranka lahko vložila šele v letu 2004, ko bi bila izdana sodba glede parcelacije. Dodatno tožeča stranka navaja, da izpodbijana sodba ne vsebuje ustrezne obrazložitve kot jo določa ZPP. Sodišče namreč ni navedlo vseh dejstev in dokazov, ki so vplivali na odločitev, ne navaja, kaj je botrovalo zavrnitvi tožbenega zahtevka v drugi točki, kot tudi ne vsebuje omembe ogleda na kraju samem dne 13.09.2004.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, zahtevek tožnika v drugi točki ne vsebuje zemljiškoknjižno opredeljene stvari oziroma predmeta, ki bi bil lahko predmet lastninske pravice. Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju: ZENDMPE) v 7. členu določa, da je osnovna enota zemljiškega katastra zemljiška parcela. Parcelo nadalje v drugem odstavku definira kot strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine in je v zemljiškem katastru označeno kot parcela s svojo parcelno številko. Prav tako Zakon o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) v 11. členu določa, da se v zemljiško knjigo vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic, ter da so nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, zemljiška parcela ali objekt oz. njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet pravic. Iz navedenih zakonskih določil jasno izhaja, da del parcele, čeprav natančno opisno določen, brez ustreznega načrta parcelacije (44. člen ZENDMPE), ne more biti predmet prenosa lastninske pravice. Zato je sodišče takšen zahtevek, ki ne vsebuje pravilno označenega predmeta lastninske pravice, pravilno zavrnilo.

V skladu s 44. členom ZENDMPE se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti. Takšen akt je med drugim lahko tudi pravnomočna sodna odločba, vendar pa mora v skladu s 3. odstavkom navedenega člena takšna sodna odločba vsebovati načrt parcelacije oz. natančen opis predvidene parcelacije, ki omogoča njeno izvedbo v naravi. To pomeni, da bi moral tožnik svoj zahtevek postaviti tako, da bi v tožbenem zahtevku zahteval hkrati tudi dopustitev parcelacije po načrtu parcelacije, ki bi bil sestavni del sodbe. Kajti, kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, postavljeni zahtevek ne vsebuje izvršilnega naslova za dopustitev parcelacije, izvedba parcelacije na podlagi takšne sodne odločbe pa zato skladno z drugim odstavkom 45. člena ne bi bila mogoča. Pri tem je nepomemben ugovor tožnika, da je v zahtevku navedel, kdo nosi stroške v zvezi z odmero in prenosom zemljišča. Tudi ne vzdrži trditev pritožnika, da je nesmiselna razlaga sodišča, da bi morala tožeča stranka tožiti najprej na parcelacijo same poti, kasneje pa na izstavitev listine, saj bi se tako postopek samo zavlekel. Tožeča stranka bi svoj zahtevek namreč lahko formulirala tako, da bi v isti tožbi zahtevala tako dopustitev parcelacije po priloženem parcelacijskem načrtu, ki je sestavni del sodbe, kot tudi, da se pri tako na novo nastali parceli vknjiži lastninska pravica na tožnika, torej tudi izstavitev zemljiškoknjižne listine, kot jo je o tem v okviru materialnega procesnega vodstva na naroku dne 11.10.2004 pravilno opozorilo že sodišče prve stopnje.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v 13. členu določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače odločeno. Tožnik v svoji pritožbi kot enega od razlogov, zakaj je odločitev sodišča prve stopnje glede druge točke nepravilna, navaja, da na njegov zahtevek ni prekinilo postopka in počakalo, da se o delitvi parcel kot predhodnem vprašanju v pravdni zadevi, odloči v upravnem postopku. Pritožbeno sodišče zato pojasnjuje, da je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v tem primeru ne gre za predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, ter dodaja, da odločitev prvostopnega sodišča glede na nedoločno postavljeni tožbeni zahtevek ne bi mogla biti drugačna ne glede na odločitev o parcelaciji v upravnem postopku. Odločitev v pravdnem postopku torej ni bila odvisna od predhodne rešitve parcelacije in zato ne gre za predhodno vprašanje.

Sodišče zaključuje, da prvostopna sodba, v nasprotju s trditvami tožnika v pritožbi, vsebuje obrazložitev skladno s 323. členom ZPP, saj ima razloge o vseh odločilnih dejstvih. Ker ni podan noben uveljavljani pritožbeni razlog, kot tudi ne razlog, na katere se mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (353. člen ZPP).

Odločba o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločbi o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov (165. člen ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 258/95
• sodba in sklep U 2894/2006
• VSL sklep I Cpg 1181/2001