VSL sklep II Cpg 52/2007

Jedro

Upnik je na poziv sodišča pravočasno in pravilno reagiral, saj je ravnal v skladu z zahtevo sodišča in sporočil naslov dolžnika, ki mu ga je posredoval upravni organ. Ker je ravnal z vso potrebno skrbnostjo in v skladu z zakonom, ne more iti v njegovo breme okoliščina, da se uradni podatek o prebivališču dolžnika razlikuje od dolžnikovega dejanskega prebivališča. Upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika tako ni mogoče šteti za nepopolnega. Odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu je napačna, prav tako pa je napačna obrazložitev, da upnik sodišču ni sporočil naslova dolžnikov.

Glede na navedeno procesno situacijo, ko se naslov dolžnikov v centralnem registru prebivalstva razlikuje od njihovega dejanskega prebivališča, bi moralo prvostopno sodišče kot državni organ v skladu s 4. odstavkom 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS št. 9/2001, ZPPreb) obvestiti pristojni upravni organ, da je pri vročanju sodnega pisanja ugotovilo, da posameznik ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil (glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 72/2002 z dne 27.6.2002). V primeru takšnega obvestila pristojni upravni organ uvede na podlagi 1. odstavka 8. člena ZPPreb postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča. Rezultat tega postopka je lahko ugotovitev novega naslova posameznika ali celo izbris posameznika iz centralnega registra prebivalstva (6. in 7. odstavek 8. člena ZPPreb). V primeru, da ta postopek ne bi bil uspešen, pa bi moralo prvostopno sodišče preučiti možnosti za postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP in upnika na to opozoriti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Dolžnika sta dolžna nerazdelno povrniti upniku 112,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po po poteku izpolnitvenega roka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo zoper dolžnika B. D. in Z. H.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožil upnik. Pritožuje se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnje postopanje. Navaja, da je dne 21.8.2006 vložil vlogo, iz katere izhaja, da ima B. D. prijavljeno stalno prebivališče na naslovu R. t. 10, Lj.. V navedenem primeru gre za njegovo izpolnitev obveznosti po sklepu sodišča z dne 29.5.2006, saj je v roku treh mesecev sporočil naslov dolžnika, kot izhaja iz podatkov registra stalnega prebivalstva Upravne enote Ljubljana. Vlogi z dne 21.8.2006 je priložil tudi izpis iz Registra stalnega prebivalstva, ki potrjuje tisto, kar je napisal v tej vlogi. Če se sodne pošiljke vračajo z oznako preseljen ali neznan, je sodišče dolžno v skladu z določili ZPP postopati tako, da od upnika zahteva položitev predujma za imenovanje pooblaščenca za vročanje pisanj in nato s sklepom postavi pooblaščenca za vročanje pisanj, ne pa da izvršbo kar ustavi. Sodišče je tako kršilo procesna pravila, zato je izpodbijani sklep nezakonit.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

V skladu s 1. odstavkom 40. člena ZIZ ter 2. odstavkom 105. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora biti v predlogu za izvršbo (med drugim) navedeno stalno oziroma začasno prebivališče dolžnika. Ker se je iz naslovov dolžnikov, ki ju je upnik navedel v predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorna družbenika, poštna pošiljka vrnila z oznako "ulica ne obstaja" oziroma "preseljen", je prvostopno sodišče v skladu s 1. odstavkom 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upniku s sklepom z dne 29.5.2006 naložilo, da mora v roku 3 mesecev sodišču sporočiti pravilen naslov dolžnikov, kar je upnik v navedenem roku tudi storil, na kar utemeljeno opozarja v pritožbi. Upnik je v vlogi z dne 22.8.2006 sodišču ponovno sporočil naslov dolžnika B. D., ki ga je navedel že v predlogu za nadaljevanje izvršbe in iz katerega se je poštna pošiljka vrnila z oznako "preseljen", in sicer R. t. 10 v L., medtem ko je za dolžnika Z. H. navedel, da ima od dne 29.7.2003 neznano prebivališče in je črtan iz evidence registra prebivalstva. V dokaz svojih navedb je priložil potrdilo Upravne enote Ljubljana z dne 4.7.2006, ki potrjuje navedbe iz vloge z dne 22.8.2006. ZPP v 4. odstavku 108. člena v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Vendar pa je upnik, kot že rečeno, na poziv sodišča pravočasno in pravilno reagiral, saj je ravnal v skladu z zahtevo sodišča in sporočil naslov dolžnika, ki mu ga je posredoval upravni organ. Ker je ravnal z vso potrebno skrbnostjo in v skladu z zakonom, ne more iti v njegovo breme okoliščina, da se uradni podatek o prebivališču dolžnika razlikuje od dolžnikovega dejanskega prebivališča. Upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika tako ni mogoče šteti za nepopolnega. Odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu je tako napačna, prav tako pa je napačna obrazložitev, da upnik sodišču ni sporočil naslova dolžnikov.

Glede na navedeno procesno situacijo, ko se naslov dolžnikov v centralnem registru prebivalstva razlikuje od njihovega dejanskega prebivališča, bi moralo prvostopno sodišče kot državni organ v skladu s 4. odstavkom 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS št. 9/2001, v nadaljevanju ZPPreb) obvestiti pristojni upravni organ, da je pri vročanju sodnega pisanja ugotovilo, da posameznik ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil (glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 72/2002 z dne 27.6.2002). V primeru takšnega obvestila pristojni upravni organ uvede na podlagi 1. odstavka 8. člena ZPPreb postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča. Rezultat tega postopka je lahko ugotovitev novega naslova posameznika ali celo izbris posameznika iz centralnega registra prebivalstva (6. in 7. odstavek 8. člena ZPPreb). V primeru, da ta postopek ne bi bil uspešen, pa bi moralo prvostopno sodišče preučiti možnosti za postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP in upnika na to opozoriti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

Ker je upnik s pritožbo uspel, je v skladu s 2. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče je upniku za sestavo pritožbe priznalo zahtevanih 200 točk (6. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife - Ur. l. RS št. 67/03), 2% oziroma 4 točke materialnih stroškov ter 20% DDV, kar, upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR, znese 112,00 EUR. Pritožbeno sodišče pa upniku ni priznalo takse za pritožbo, saj iz spisa ni razvidno, da bi jo upnik plačal. Navedeni znesek sta dolžnika dolžna povrniti upniku nerazdelno. Nerazdelna odgovornost dolžnikov kot družbenikov prvotnega dolžnika temelji na 1. odstavku 101. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 30/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGD, ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo, sedaj 1. odstavkom 100. člena ZGD-1 - Ur. l. RS št. 42/06), iz katerega izhaja, da za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo (kar je bila organizacijska oblika prvotnega dolžnika) subsidiarno odgovarjajo upnikom vsi družbeniki z vsem svojim premoženjem, njihova odgovornost pa je solidarna. Dolžnika sta tako dolžna nerazdelno oziroma solidarno povrniti upniku 112,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po po poteku osem - dnevnega izpolnitvenega roka (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 129/2001
• VSL sklep II Cpg 1026/2000
• VSL sklep I Cp 101/2003