<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep III Cp 5616/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:III.CP.5616.2006
Evidenčna številka:VSL51659
Datum odločbe:07.03.2007
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:zamudne obresti - ne ultra alterum tantum - sklep o poplačilu

Jedro

Dolžnica pravilno opozarja v pritožbi, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 (Ur. l. RS, št. 28/2006, v nadaljevanju ustavna odločba) razveljavilo 1060. člen OZ, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja ZOR, ki ne določa uporabe pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Višje sodišče je za prve tri terjatve upnika naredilo obračun zakonskih zamudnih obresti do 1.1.2002 (priloga 1, 2 in 3) in ugotovilo, da je vsota zapadlih in neplačanih obresti od posameznih glavnic upnika na dan 1.1.2002 že presegla glavnico. Višje sodišče je ugotovilo tudi, da je pri izvršilnih stroških v znesku 34.102,00 SIT vsota zapadlih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti na dan razdelitvenega naroka prav tako presegla glavnico. Po določbi 376. člena OZ obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. To pomeni, da na podlagi zakona preneha obveznost dolžnika plačati višji znesek iz naslova obresti, določba pa je kogentne narave, tako da sodišče po uveljavitvi OZ ne sme dati pravnega varstva tožniku oziroma upniku glede obresti, če so te v trenutku odločanja presegle glavnico.

V tem primeru je bila izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je postal pravnomočen 25.4.2004, dve leti pred citirano ustavno odločbo, zato sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo določbe 376. člena OZ ni moglo upoštevati, to pa tudi ni mogel biti predmet rednega ugovora. Zato bi določbo 376. člena OZ moralo upoštevati sodišče prve stopnje pri obračunu višine terjatev v izpodbijanem sklepu o poplačilu. Ker tega ni storilo je zmotno uporabilo materialno pravo.

 

Izrek

1. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje se zavrže v delu, v katerem dolžnica izpodbija ugotovljeno višino tistih terjatev upnika, ki se niti delno ne poplačajo iz zneska dobljenega s prodajo nepremičnine.

2. Pritožbi se v preostalem delu ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

v prvih treh alinejah I. točke in v dvanajsti alineji izreka spremeni tako, da se glasijo:

- 121,20 EUR (29.045,60 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.2.1997 do 31.12.2001, kar znaša 243,65 EUR (58.389,00 SIT), skupaj torej 364,85 EUR (87.434,60 SIT);

- 133,31 EUR (31.945,70 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1996 do 31.12.2001, kar znaša 306,08 EUR (73.349,31 SIT), skupaj torej 439,39 EUR (105.295,01 SIT);

- 546,40 EUR (130.940,40 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.4.1997 do 31.12.2001, kar znaša 1046,54 EUR (250.792,50 SIT), skupaj torej 1592.94 EUR (381.732,90 SIT);

- izvršilni stroški sklepa I 99/02461v znesku 142,31 EUR (34.102,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2000 do dneva, ko dosežejo višino glavnice, kar znaša 142,31 EUR (34.102,00 SIT), skupaj torej 284,62 EUR (68.204,00 SIT).

V II. točki izreka spremeni tako, da se v celoti glasi:

Iz kupnine v znesku 1855,91 EUR (444.749,75 SIT) se poravnajo po prednostnem vrstnem redu:

1. izvršilni stroški v znesku 628,67 EUR (150.653,85 SIT);

2. davek na promet nepremičnin v znesku 37,12 EUR (8.895,00 SIT);

3. glavnica 133,31 EUR (31.945,70 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.9.1996 do 31.12.2001, kar znaša 306,08 EUR (73.349,31 SIT), skupaj torej 439,39 EUR (105.295,01 SIT);

4. glavnica 121,20 EUR (29.045,60 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.2.1997 do 31.12.2001, kar znaša 243,65 EUR (58.389,00 SIT), skupaj torej 364,85 EUR (87.434,60 SIT);

5. delno obresti od glavnice 546,40 EUR (130.940,40 SIT) v višini 385,88 EUR (92.471,29 SIT).

3. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugotovilo, koliko znašajo posamezne terjatve upnika upoštevajoč glavnico in obračunane obresti od dneva zamude do dneva razdelitvenega naroka. V II. točki izreka je odločilo, da se iz kupnine za dolžničin solastni delež nepremičnine v znesku 444.749,75 SIT poravnajo po prednostnem vrstnem redu izvršilni stroški v znesku 176.487,52 SIT, davek na promet nepremičnin v znesku 8.895,00 SIT in delno obresti od glavnice v znesku 259.367,23 SIT. V II. točki izreka je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da preostanek upnikove terjatve na dan 22.6.2006 znaša 5,707.380,38 SIT in se obrestuje od 23.6.2006 dalje. V točki III. je računovodstvu naročilo še izplačilo posameznih zneskov.

Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnica in navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri obračunu višine terjatev upoštevati odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo 1060. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), kolikor se nanaša na uporabo 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in se nanaša na zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Dolžnica tudi navede, kakšen bi bil pravilen obračun obresti upoštevajoč navedeno odločbo Ustavnega sodišča. Dolžnica poudarja, da je napačna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, kolikšen je še preostanek dolga. Opozarja, da je sodišče prve stopnje pri izračunu pomotoma dvakrat upoštevalo znesek posameznih glavnic. Dolžnica opozarja, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo in je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka, prav tako pa je sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialno pravo. Zato predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je delno nedovoljena.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da se iz kupnine, pridobljene s prodajo dolžničinega solastnega deleža na nepremičnini, lahko poplačajo le izvršilni stroški upnika in prve tri njegove terjatve. Zato po oceni višjega sodišča dolžnica nima pravnega interesa za izpodbijanje ugotovitve o višini ostalih upnikovih terjatev. Tako je višje sodišče pritožbo dolžnice na podlagi 352. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v tem delu zavrglo.

V preostalem delu pa je pritožba utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 196. in 197. člena ZIZ pravilno odločilo, da se iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, poplačajo najprej stroški izvršilnega postopka, davek na promet nepremičnine, nato pa še terjatve upnika, na predlog katerega je sodišče dovolilo izvršbo. Po 208. členu ZIZ o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila, odloči sodišče s sklepom po opravljenem naroku. Pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku. Terjatve upnikov se obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka.

Dolžnica pravilno opozarja v pritožbi, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 (Ur. l. RS, št. 28/2006, v nadaljevanju ustavna odločba) razveljavilo 1060. člen OZ, kolikor se na njegovi podlagi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, nastalih pred uveljavitvijo OZ, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja ZOR, ki ne določa uporabe pravila, da zamudne obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih pa neplačanih obresti doseže glavnico. Višje sodišče je za prve tri terjatve upnika naredilo obračun zakonskih zamudnih obresti do 1.1.2002 (priloga 1, 2 in 3) in ugotovilo, da je vsota zapadlih in neplačanih obresti od posameznih glavnic upnika na dan 1.1.2002 že presegla glavnico. Višje sodišče je ugotovilo tudi, da je pri izvršilnih stroških v znesku 34.102,00 SIT vsota zapadlih in neplačanih zakonskih zamudnih obresti na dan razdelitvenega naroka prav tako presegla glavnico. Po določbi 376. člena OZ obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. To pomeni, da na podlagi zakona preneha obveznost dolžnika plačati višji znesek iz naslova obresti, določba pa je kogentne narave, tako da sodišče po uveljavitvi OZ ne sme dati pravnega varstva tožniku oziroma upniku glede obresti, če so te v trenutku odločanja presegle glavnico.

V tem primeru je bila izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je postal pravnomočen 25.4.2004, dve leti pred citirano ustavno odločbo, zato sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izvršbo določbe 376. člena OZ ni moglo upoštevati, to pa tudi ni mogel biti predmet rednega ugovora. Zato bi določbo 376. člena OZ moralo upoštevati sodišče prve stopnje pri obračunu višine terjatev v izpodbijanem sklepu o poplačilu. Ker tega ni storilo je zmotno uporabilo materialno pravo.

Zato je višje sodišče pritožbi dolžnika v tem delu ugodilo in je uporabilo določbo 376. člena OZ tako, da je pri tistih terjatvah, pri katerih je vsota zapadlih in neplačanih obresti do uveljavitve OZ dne 1.1.2002 že dosegla oziroma presegla glavnico, upoštevalo le do tedaj natekle obresti, pri tistih terjatvah, ki pa do 1.1.2002 še niso dosegle glavnice, so pa to presegle do dneva razdelitvenega naroka, pa je upoštevalo le znesek obresti v višini glavnice. Pri tistih terjatvah, pri katerih do dneva razdelitvenega naroka obresti niso dosegle glavnice, pa je upoštevalo vse natekle obresti (ostalih izvršilnih stroških).

Po 312. členu OZ se v primeru, ko je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti in tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, obveznosti poravnajo po vrstnem redu, ki ga določi upnik. Če upnik vrstnega reda ne določi, se po drugem odstavku 312. člena OZ obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev. Pri vsaki posamezni obveznosti, pa se nato upošteva še določba 313. člena, po kateri se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

Tako je sodišče prve stopnje pravilno v II. točki izreka odločilo, da se iz kupnine najprej poravnajo izvršilni stroški. Pri izvršilnih stroških sklepa I 99/02461 v znesku 34.102,00 SIT so zakonske zamudne obresti do razdelitvenega naroka dne 22.6.2006 znašale 59.935,67 SIT, kar pomeni, da so presegle glavnico in lahko sodišče upošteva le obresti v višini glavnice, tako da terjatev znaša 68.204,00 SIT. Skupaj z ostalimi izvršilnimi stroški v znesku 12.480,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 2894,56 SIT, skupaj torej 15.374,56 SIT, in 60.655,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini 6.420,29 SIT, skupaj torej 67,075,29 SIT, znaša celotna terjatev iz naslova izvršilnih stroškov 150.653,85 SIT oziroma 628,67 EUR. Zato je višje sodišče izpodbijani sklep v II/1. točki izreka spremenilo tako, da se iz kupnine najprej poplačajo izvršilni stroški v znesku 628,67 EUR. Sodišče prve stopnje je nato pravilno odločilo, da se iz kupnine poplača davek na promet nepremičnin v znesku 8.895,00 SIT oziroma 37,12 EUR. Preostane še 285.200,90 SIT oziroma 1190,12 EUR kupnine.

Najprej je zapadla obveznost v višini 31.945,70 SIT. Ta obveznost je zapadla 11.9.1996 in zakonske zamudne obresti od tega zneska za čas od 11.9.1996 do vključno 31.12.2001 znašajo 73.349,31 SIT, skupaj z glavnico torej 105.295,01 SIT oziroma 439,39 EUR. Iz preostanka kupnine se zato najprej poplača ta obveznost v celoti in od kupnine preostane še 179.905,89 SIT oziroma 750,73 EUR. Naslednja je zapadla obveznost v znesku 29.045,60 SIT, ki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.2.1997 do 31.12.2001 v znesku 58.389,00 SIT, znaša 87.434,60 SIT oziroma 364,85 EUR. Tudi ta obveznost se iz kupnine poplača v celoti. Tako preostane še 92.471,29 SIT oziroma 385,88 EUR. Naslednja je zapadla obveznost v višini 130.940,40 SIT, in zakonske zamudne obresti od tega zneska za čas od 3.4.1997 do 31.12.01 znašajo 250.792,50 SIT. Tako se iz preostanka kupnine lahko poplačajo le še obresti v znesku 92.471,29 SIT oziroma 385,88 EUR.

Dolžnica utemeljeno izpodbija tudi ugotovitev sodišča, koliko znaša preostanek upnikovih terjatev. Ugotovitev o višini preostanka upnikove terjatve je predmet nadaljnjega izvršilnega postopka ali novih izvršilnih postopkov in ne tega sklepa o poplačilu, zato je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo.

Višje sodišče je tako na podlagi tretje točke 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ pritožbi delno ugodilo in je izpodbijani sklep spremenilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.

Prvi odstavek 165. člena ZPP določa, da v primeru, ko sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim. Ker niso izpolnjeni pogoji po šestem odstavku 38. člena ZIZ je višje sodišče odločilo, da dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

V skladu s četrtim odstavkom 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS št. 114/2006, v nadaljevanju ZUE) je pritožbeno sodišče v delu, v katerem je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, po uradni dolžnosti preračunalo prisojeno vrednost v EUR, po tečaju zamenjave 239,640 SIT za EUR, ki je določen v Uredbi sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11.7.2006, ki je spremenila Uredbo (ES) št. 2866/98 o menjalnih razmerjih med eurom in valutami držav članic, ki sprejemajo euro (UL L št. 195 z dne 15.7.2006, str. 1). Po istem menjalnem tečaju so v obrazložitvi poleg zneskov v SIT preračunani in navedeni tudi zneski v EUR.

 


Zveza:

OZ člen 376, 376.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTY3MA==