VSL sklep II Cp 1894/2007

Jedro

O zahtevkih za odškodnino članov agrarnih skupnosti, ki zaradi pravne ali stvarne nemožnosti za vrnitev premoženja ne morejo uveljavljati istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom teh pravic in zato menijo, da so oškodovani, se odloča v pravdnem postopku.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo pravdni postopek in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi Okrajnemu sodišču v Postojni, ki bo postopek nadaljevalo po pravilih nepravdnega postopka.

Zoper sklep so se v roku pritožile tožeče stranke iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, ki predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi. Navajajo, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo 10. člen Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), da lahko tožeča stranka uveljavlja odškodnino po splošnih predpisih v nepravdnem postopku. Pritožba opozarja na sklep Višjega sodišča v Mariboru pod opr. št. Cp 991/97, ko je zavzeto stališče, da se na podlagi 10. člena ZPAVS uveljavlja odškodnina po splošnih odškodninskih predpisih, kar lahko pomeni le s tožbo pred rednim sodiščem. Pravna podlaga spora ni Zakon o denacionalizaciji (ZDen), saj se ZPAVS v 8. in 9. členu naslanja le na taksativno naštete člene ZDen. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) določa, da teče nepravdni postopek za določitev odškodnine le v primeru, če je z zakonom določeno, da se odškodnino določi v nepravdnem postopku. Noben zakon ne vsebuje določila, ki bi napotovalo na nadaljevanje nepravdnega postopka. V 56. členu ZDen so določeni primeri, kdaj je izjemoma možen nepravdni postopek in pri tem zahtevek na podlagi 10. člena ZPAVS ni vključen.

Pritožba je utemeljena.

Ne gre oporekati sodišču prve stopnje, da predstavlja ZPAVS le enega izmed denacionalizacijskih predpisov, in tudi ne, da pri ugotavljanju odškodnine na podlagi 10. člena ZPAVS ne gre za klasičen odškodninski spor, ki se rešuje po določbah Obligacijskega zakonika (OZ), ker ob vnaprejšnji uzakonitvi podlage odškodninskih zahtevkov odpade ugotavljanje predpostavk civilnega delikta. Četudi je nadalje ugotoviti še, da posebni zakoni določajo nepravdni postopek, ko je temelj odškodninskega zahtevka določen predpis in je potrebno ugotoviti le še višino odškodnine, ni mogoče mimo določbe 97. člena ZNP, po kateri sodišče odloči o odškodnini v nepravdnem postopku le, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku.

Ker za odločanje o odškodnini, katere temelj je 10. člen ZVSAP, v nobenem zakonu (niti v ZVSAP, niti v ZDen, niti v ZPP, niti v ZNP, niti v kateremkoli drugem) ni določeno, da se o njej odloči oziroma da se ta določi v nepravdnem postopku, glede na določbo 97. člena ZNP ni podlage za določitev takšne odškodnine v nepravdnem postopku. Zaradi izrecne specialne določbe 97. člena ZNP o zakonski določitvi nepravdnega postopka za določanje odškodnine ni podlage niti za uporabe določbe 2. odstavka 1. člena ZNP, ki na splošno določa, da se določbe ZNP uporabljajo tudi za druge zadeve, ki jih obravnava redno sodišče, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku. To določbo je torej sodišče prve stopnje zmotno smiselno uporabilo, ko je določbo 10. člena ZPAVS razlagalo po njenem namenu tako, da lahko upravičenec uveljavlja odškodnino po splošnih predpisih v nepravdnem postopku.

Naj pritožbeno sodišče še pojasni, da so resnično različne odločitve pritožbenih sodišč o vrsti postopka določanja odškodnine po 10. členu ZPAVS. Vendar je sodna praksa o tem vprašanju maloštevilna in se dejansko šele oblikuje.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožečih strank ugodilo in z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP), tako, da bo sodišče prve stopnje lahko nadaljevalo s pravdnim postopkom.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP in je ta pridržana za končno odločbo, da bo o njih odločeno glede na končni uspeh strank v pravdi.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1876/99
• VSL sodba in sklep II Cp 46/99
• VSL sklep I Cp 723/99