<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep III Cp 7649/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2007:III.CP.7649.2006
Evidenčna številka:VSL51744
Datum odločbe:14.03.2007
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:ustavitev postopka - umik predloga po domiku nepremičnine

Jedro

Visečnost pravnega položaja kupca nepremičnine po opravljeni javni dražbi je tedaj odvisna le od zakonitosti javne družbe in od njegove izpolnitve obveznosti položitve kupnine in ne more biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi takšna razveljavitev posegla v kupčevo pričakovano pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, to je z domikom.

 

Izrek

Pritožbam se ugodi in se izpodbijana odločitev razveljavi v delu, ki se nanaša na parcele št. 1211/1, 1211/3, 1363, 1352, 1351, 1364/1, 1364/2, 1364/3, 1464 in 33.S, vse vl. št. 29 k.o. K. V. in parc. št. 1489/1, vl. št. 532, k.o. K. V. in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek in še odločilo, da se pri nepremičninah, ki so bile predmet izvršbe izbriše zaznamba sklepa o izvršbi in razveljavi prodaja nepremičnin navedenih v izreku te odločitve.

Proti takšni odločitvi so kupci nepremičnin vložili pravočasne pritožbe in predlagali razveljavitev izpodbijane odločitve.

A.T. je navedel, da je sodišče kršilo določila 189. in 190. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navedel je, da je sodišče po prodajnem naroku razglasilo sklep o domiku, ki ni bil preklican, zato sodišče ne bi smelo razveljaviti prodaj. Kasnejše poplačilo dolga po že opravljeni javni dražbi namreč ne more vplivati na prodajo nepremičnin, ki so bile prodane na javni dražbi.

M.M. v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, Meni, da je upravičena do pridobitve lastninske pravice, saj so ji bile nepremičnine domaknjene, 26.9.2006 je plačala vso ostalo zahtevano kupnino in tudi pridobila vso potrebno dokumentacijo. Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preveriti in preizkusiti. Vložila je tudi dopolnitev pritožbe, vendar po poteku pritožbenega roka.

F.B. poudarja, da je sodišče na naroku razglasilo sklep o domiku nepremičnin kupcu in kot pogoj za izdajo pisnega odpravka sklepa od njega zahtevalo, da poleg plačila kupnine predloži tudi potrdilo upravne enote o odobritvi prodaje kmetijskega zemljišča in izjavo kupca v smislu 4. odst. 189. člena ZIZ. Kupec je plačal kupnino in pridobil zahtevana potrdila. Sodišče je kršilo 76. člen ZIZ in ustavno zagotovljeno pravico kupca do zasebne lastnine oziroma legitimnega pričakovanja, ki izhaja iz njegovega pravnega položaja, ki zagotavlja zavarovano možnost nastanka lastninske pravice pod pogoji določenimi z zakonom. Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 2.4.1998, opr. št. Up-35/98. Meni, da je bil kupčev pravni položaj varovan že od trenutka razglasitve sklepa o domiku dne 22.9.2006. Visečnost njegovega pravnega položaja ne more biti odvisna od kakšne naknadne okoliščine, zaradi katere bi sodišče moralo postopek ustaviti in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja.

Pritožbe so utemeljene.

Pritožniki - najugodnejši ponudniki na prodajnem naroku - uveljavljajo kršitev določbe 76. člena ZIZ oziroma, da je sodišče prve stopnje z ustavitvijo postopka in razveljavitvijo prodaje nepremičnin poseglo v njihove pridobljene pravice. Sodišču prve stopnje očitajo tudi, da za navedeni poseg v izpodbijanem sklepu ni navedlo nikakršnih razlogov, zato se takšne odločitve ne da preizkusiti. Slednji očitek, s katerim pritožniki uveljavljajo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, je utemeljen.

Po določilu 193. člena ZIZ razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu ZIZ oziroma po sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu. Vendar pa je Ustavno sodišče RS odločilo, da je varovan tudi položaj kupca po domiku nepremičnine v skladu s 189. členom ZIZ. V odločbi št. Up-35/98, na katero se sklicuje eden od pritožnikov, je Ustavno sodišče RS položaj kupca v izvršilnem postopku po domiku primerjalo s položajem kupca v obligacijskem razmerju. Ugotovilo je, da je kupec v obdobju od sklenitve pravnega posla do vpisa v zemljiško knjigo v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Navedlo je, da je podobno tudi s pravnim položajem kupca nepremičnine po končani javni dražbi v izvršilnem postopku, ko sodišče razglasi, da je nepremičnina domaknjena najboljšemu ponudniku. Visečnost njegovega pravnega položaja je tedaj odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti položitve kupnine. Hkrati je navedlo, da ne more biti odvisna od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi takšna razveljavitev posegla v kupčevo pričakovano pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, to je z domikom. Pomen sklepa o domiku je namreč primerljiv s pomenom, ki ga ima pri pravno poslovni pridobitvi lastninske pravice zavezovalni pravni posel, medtem ko sklepu o izročitvi nepremičnine lahko pripišemo podobno funkcijo, kot jo ima razpolagalni pravni posel (M. Juhart, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, str. 256).

Spoštovanje odločb Ustavnega sodišča je ena od zahtev, ki izhaja iz 2. člena Ustave in 3. odst. 1. člena Zakona o ustavnem sodišču. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti navedeno ustavno odločbo, v primeru nestrinjanja z njo pa bi moralo vsaj prepričljivo utemeljiti, zakaj vprašanja, na katera opozarja obrazložitev ustavne odločbe, za konkretno odločitev niso pomembna in jih zato ni treba upoštevati. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato je njegova odločitev pomanjkljiva in jo je bilo treba razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pri novem odločanju bo sodišče moralo izhajati iz navedene materialnopravne podlage in iz pravno relevantnih dejanskih okoliščin iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 22.9.2006 zaključilo prodajni narok in domaknilo nepremičnine najugodnejšim ponudnikom in hkrati odločilo, da so kupci dolžni podati izjave, ali je kdo od njih s katerim od upnikov povezana oseba v smislu 200.b člena ZIZ, da v roku 30 dni plačajo kupnino, da so dolžni predložiti potrdila o odobritvi prodaje od pristojnega upravnega organa (navedena okoliščina bi glede na določilo 7. odst. 189. člena ZIZ, razen ene od parcel, pogojevala izdajo sklepa o domiku šele po ponudnikovi pridobitvi odobritve) in da so upniki šele po tem umaknili predloge za izvršbo, upoštevati, da po upnikovem poplačilu, ne gre več za razmerje upnik - dolžnik, temveč za razmerje dolžnik - tretji (kupec) in v skladu z zgoraj navedenimi materialnopravnimi napotili pretehtati pravni položaj kupcev, ki temelji na pričakovani pravici in pravni položaj dolžnika, ki temelji na formalni lastninski pravici.

 


Zveza:

ZIZ člen 189, 192, 193, 189, 192, 193.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTY0OA==