VSL sklep IV Cp 1669/2006

Jedro

Glede na to, da dolžnik ugovoru ni predložil nobenega dokaza, da ni sprožil pravde zaradi nedopustnosti izvršbe, v kateri bi lahko dokazoval prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova tudi z izjavo prič ter njunim zaslišanjem, kar je v izvršilnem postopku predlagal prepozno, je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnik ni dokazal obstoja dogovora o drugačni izpolnitvi preživninske obveznosti (namesto v denarju naturalno).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 30.3.1999.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje dolžnik. Vse, kar je ob razvezi zakonske zveze pustil ženi, ni spadalo k razdelitvi premoženja, pustil pa ji je zato, da bi bili otroci preskrbljeni in takšen je bil dogovor z ženo. Te trditve bi sodišče zlahka našlo v spisu. Zlahka bi ugotovilo, da je bilo to po dogovoru z bivšo ženo kot akontacija preživnine za vnaprej. Žena je ob razvezi vzela vsa dokazila (račune in podobno) in tedaj sploh ni pomislil, da bo kasneje vse zanikala in da bo listine potreboval. Otrokom je kupoval po svojih zmožnostih obutev, obleko, razne aktivnosti za šolo v naravi, prispevala je tudi njegova mati, kar vse je bilo več kot preživnina. Meni, da se mu je zgodila krivica, ker mu sodišče ne verjame, noče zaslišati predlaganih prič, niti otrok, ki živita pri ženi, in bi vedela marsikaj povedati. Sodišče je verjelo ženi, pri čemer ni upoštevalo niti tega, kar je sama povedala, da je od pritožnika prejela. Tudi ni upoštevalo njenega priznanja, da je pritožnik prizadet, da nima več obrti, da je nezaposlen in socialni primer. Ne ve, kako naj plača terjani znesek. Pritožbi prilaga fotokopijo ugovora in pritožbe v neki drugi zadevi, obračunski list za mesec september 2005, odpoved pogodbe o zaposlitvi, odjavo obveznega zavarovanja.

Pritožba ni utemeljena.

Po izvršilnem naslovu, sodbi Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. P 823/95 z dne 1.10.1996, je dolžnik dolžan za otroka (upnika) plačevati preživnino mesečno v denarju na roke matere in bivše žene A.K. (sedaj A. L.K.). Dolžnikova obveznost po izvršilnem naslovu je torej denarna, ne naturalna. V ugovoru je dolžnik zatrjeval, da sta se z A.L. K. dogovorila, da se preživnina namesto v denarju poravna tako, da ji dolžnik izroči avto, opremo za stanovanje, najame stanovanje, da prispeva k plačilu letnega in zimskega dopusta, ter otrokoma kupuje materialne dobrine (obleko, obutev in drugo). Smiselno je torej uveljavljal ugovorni razlog prenehanja preživninske obveznosti zaradi nadomestne izpolnitve (prvi odstavek 308. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 z nadaljnjimi spremembami) po 8. točki prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Ur. l. RS, št. 40/04 - UPB2 in 17/06).

Dolžnik v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza; niti zaslišanja prič (navajal je le, da to lahko potrdijo pristojne priče) niti svojega zaslišanja. Zato je ugovor v smislu določbe drugega odstavka 53. člena ZIZ neobrazložen in bi ga bilo treba zavrniti že iz tega razloga. Vendar je sodišče prve stopnje kljub temu ugovor vročilo v odgovor in razpisalo narok in ker je na naroku 17.6.1999 ugotovilo, da je dejstvo prenehanja terjatve med strankama sporno, je dolžnika s sklepom z dne 3.3.2000 (list. št. 24 spisa) napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi, opr. št. I 99/00542 z dne 17.3.1999, ni dopustna. Takšno možnost je namreč dopuščal 59. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98) pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-A (Ur. l. RS, št. 75/02), ki ga je treba, glede na prehodno določbo 122. člena ZIZ-A, Uporabiti v tem postopku, ker je bil ugovor vložen pred uveljavitvijo ZIZ-A dne 21.9.2002. Vendar dolžnik tožbe na nedopustnost izvršbe ni vložil (uradni zaznamek na list. št. 25 spisa). Zato je sodišče prve stopnje izvršilni postopek pravilno nadaljevalo. Glede na to, da dolžnik ugovoru ni predložil nobenega dokaza, da ni sprožil pravde zaradi nedopustnosti izvršbe, v kateri bi lahko dokazoval prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova tudi z izjavo prič D. M. in D.D. (priloga B2) ter njunim zaslišanjem, kar je v izvršilnem postopku predlagal prepozno (namesto v ugovoru šele na naroku dne 17.6.1999), je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrnilo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča dolžnik ni dokazal obstoja dogovora o drugačni izpolnitvi preživninske obveznosti (namesto v denarju naturalno).

Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati otroka, je neutemeljen že iz razloga, ker dolžnik takšnega dokaza v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagal. Gre za nov dokaz, za katerega dolžnik ne trdi, da ga ne bi mogel predlagati pravočasno (torej v ugovoru) brez svoje krivde, zato je neupošteven (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - UPB2, v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeni očitki o dolžnikovem slabem finančnem stanju, brezposelnosti in podobnem, ter pritožbi priloženi dokazi za odločitev o utemeljenosti ugovora niso relevantni, ker ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izvršbo (55. člen ZIZ).

Ker ni ne uveljavljenih ne po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 1037/2000
• VSL sklep II Cpg 853/2000
• VSL sklep II Cpg 887/2002