VSL sklep I Cp 2240/2005

Jedro

Naslovniku sodne pošiljke mora biti omogočeno, da je o njenem

prispetju dejansko obveščen in jo ima tako možnost v 15 dneh prevzeti

na v obvestilu določenem mestu.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točkah 1. in 3.

izreka razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v

novo odločanje.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v

izpodbijani točki 2. izreka potrdi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog druge

toženke za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti

zamudne sodbe, izdane v tej zadevi 18.8.2003 (tč. 1. izreka).

Zavrnilo je tudi njen podrejeni predlog za vrnitev v prejšnje stanje

(tč. 2. izreka). Drugotoženki je pod tč. 3. izreka naložilo, da

tožeči stranki povrne 67.320,00 SIT pravdnih stroškov.

Proti sklepu se druga toženka pritožuje zaradi napačne ugotovitve

dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Predlaga, da se spremeni tako, da se njenemu predlogu ugodi,

podrejeno pa, da se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Meni,

da je bilo pri vročanju tako tožbe kot zamudne sodbe toženkama

prekršeno pravilo 3. odstavka 142. člena ZPP, saj je poštar obvestilo

takoj pustil v reži na vratih hodnika, ne da bi prej poizvedel, kje

in kdaj bi lahko toženki našel in ne da bi pri osebah, ki jih našteva

zakon pustil pisno sporočilo, naj bosta na dolčeni termin doma.

Drugotoženka je predlagala izvedbo dokaza s poizvedami pri pošti o

tem, kako je poštar opravljal vročitev, vendar sodišče tega ni

izvedlo, ker je zamotno menilo, da zadošča že poštarjev uradni

zaznamek, da vročitev članom gospodinjstva ali sosedom ni bila možna.

Ta zaznamek pa ne more imeti teže, saj je to besedilo napisano na

vseh obrazcih vročilnice vnaprej, poleg tega pa se nanaša na pisemsko

pošiljko in ne na obvestilo. Toženki tako ni bila zagotovljena pravna

varnost in ji je bila kršena pravica do udeležbe v postopku. Napačno

in krivično je tudi stališče sodišča, da toženka niti ne zatrjuje, da

ji obvestila ne bi bila dostavljena. Vrata s pisemsko režo na hodniku

vodijo tudi do sosednjega stanovanja, kjer so bivali drugi ljudje, na

tem hodniku pa je tudi skupni WC. Obestilo, ki je listič majhnih

dimenzij, je lahko odpihnilo kamorkoli, ali ga je celo kdo vzel, ali

se je pomešal z reklamnimi časopisi. Prva toženka je izpovedala le o

dveh ali treh obvestilih, ki da jih je našla za drugo toženko, iz

spisa pa izhaja, da jih je bilo skupaj pet. Nadalje ima toženka

presumpcijo o vročitvi pravico izpodbijati in je v tej smeri

predlagala priče, to je o tem, da ne tožbe ne sodbe ni prejela.

Sodišče to šteje za neupoštevno, hkrati pa nasprotno ugotavlja, da je

do opustitve pravočasnega pretoka informacije o prejemu obvestila o

prispeli pošiljki s strani prvotoženke prišlo, a da je to stvar

razmerja me toženkama brez vpliva navzven. Za primer, da bo sodišče

štelo, da je drugotoženka zamudila rok za odgovor na tožbo in rok za

pritožbo zoper zamudno sodbo, pa je utemeljen njen predlog za vrnitev

v prejšnje stanje, saj je do zamude prišlo brez vsake njene krivde.

Pritožba je delno utemeljena.

Prvostopenjska ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da

namreč drugotoženka niti ne zatrjuje, da obvestila pošte ne bi bila

dostavljena, je v nasprotju s podatki v spisu. V predlogu za

razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zamudne sodbe namreč ta

toženka, ki podrobno utemeljuje, zakaj je bila nadomestna vročitev

sodbe opravljena nezakonito in zato ni podlage za t.i. fikicjo

vročitve, na 3. strani predloga tudi navaja: "Če pa bi sodišče

menilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za domnevo vročitve, pa

naj sodišče izvede v nadaljevanju predlagane dokaze, s katerimi bo

drugotoženka dokazala, da tožbe in zlasti tudi obvestil pošte o

prispeli tožbi in zamudni sodbi dejansko ni nikoli prejela, pa tudi

zamudne sodbe ne pred 18.8.2004" (1. odstavek na list. št. 24). Prav

dejanski prejem obvestil o prispelih sodnih pošiljkah oziroma

zagotovljena možnost takega prejema, pa je po presoji pritožbenega

sodišča odločilna za oceno, ali je bila kasnejša fiktivna vročitev v

smislu določil 3. do 5. odstavka 142. člena ZPP pravilno opravljena.

Ker po besedilu 5. odstavka 142. člena ZPP "velja, da je s tem

vročitev opravljena," sicer ne gre za zakonsko domevno (presumpcijo),

ki jo je mogoče izpodbiti, možno pa je in mora biti dokazovati, da

vročitev po določlih 142. člena ZPP ni bila pravilno izvedena in

zaradi tega ni mogoče šteti, da je opravljena. Prav kršitve pri

načinu vročanja pa zatrjuje pritožnica, s tem, ko trdi da obvestil ni

dejansko nikoli prejela. Najmanj dvom v tej smeri vzbuja že njena

izpoved o tem, da se je pošta na takratnem naslovu v Novem mestu

vročala v poštno režo in da je možno, da jo je pobral kdo od drugih

stanovalcev ali kdo tretji. Postavlja se torej vprašanje, ali reža v

vratih, ki so vhod v skupno vežo za več stanovalcev (in njihovih

obiskovalcev) sploh je hišni predalčnik, omenjen v 4. odstavku 142.

člena ZPP, kot prostor, kjer vročevalec lahko pusti pisno sporočilo

naslovniku, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma

na delovnem mestu, da sprejme pisanje. V opisanih okoliščinah pa tudi

ni gotovo, ali je obvestilo, v kolikor bi bilo režo na vežnih vratih

lahko šteti za hišni predalčnik, toženki kot naslovnici bilo 15 dni

omogočeno prevzeti obvestilo in ravnanje v skladu z njegovo vsebino,

to je prevzem pošiljke na določenem mestu.

V luči navedenega prvo sodišče drugotoženkinih trditev v predlogu za

razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni obravnavalo, saj je zmotno

ocenilo, da niti niso bile podane. Odločitev o zavrnitvi tega

predloga in posledično o stroških (točka 1. in 3. izreka sklepa) je

bilo zato treba razveljaviti zaradi potrebnih dopolnitev v nakazanih

smereh z izvedbo že predlaganih dokazov (člen 365., točka 3. ZPP).

Čeprav se pritožbeno sodišče sicer ne strinja s prvostopenjskim

razlogovanjem, da posledice opustitvenega ravnanja prve stranke

nasproti drugi (neobveščanje o prejeti pošti) ne pomenijo upravičenga

vzroka za zamudo rokov za odgovor na tožbo oziroma za pritožbo, je

odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje potrdilo

(točka 2. izreka). Glede na podatke v spisu je namreč predlog vložen

po izteku treh mesecev od dneva zamude (3. odstavek 117. člena ZPP),

ko se vrnitev v nobenem primeru ne more več zahtevati.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 4. odstavka 165.

člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Cp 2800/2005
• VSL sklep III Cp 28/06
• VDS sklep Pdp 728/2006