VSL sklep I Cp 4303/2005
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.4303.2005 |
| Evidenčna številka: | VSL51226 |
| Datum odločbe: | 12.10.2005 |
| Področje: | ZEMLJIŠKA KNJIGA |
| Institut: | neprava stvarna služnost |
Jedro
Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 226. členu določa, da se stvarna
služnost lahko ustanovi tudi v korist določene osebe (tako imenovana
neprava stvarna služnost). V tem obsegu se stvarna služnost
približuje osebni služnosti in se zanjo v skladu s citirano določbo
glede njenega nastanka in prenehanja uporabljajo določila SPZ, ki
urejajo osebne služnosti. Za takšen primer gre, ko se z
zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vknjižba služnostne pravice
hoje in vožnje po parc. št. xx k.o. xy samo v korist določene osebe,
v konkretnem primeru predlagatelja.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako
spremeni, da se glasi:
"Ugovoru se ugodi, zemljiškoknjižni sklep, opr. št. Dn. št. 515/.. z
dne 20.4... se razveljavi in zemljiškoknjižni predlog predlagatelja
za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 588/12,
vl. št. 277 k.o. K.., zavrne.
Odredi se izbris vpisa služnostne pravice, ki je bil opravljen na
podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa
o dovolitvi vpisa in izbris zaznambe vložene pritožbe."
Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega
udeleženca zavrnilo in odločilo, da ostane sklep tega sodišča, opr.
št. Dn. št. 515/.. z dne 20.4..., v celoti v veljavi.
Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih
razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in
izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca
ugodi in zemljiškoknjižni predlog zavrne ter odloči, da se predlagani
opis ne opravi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in
zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. V
pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dovolilo vpis služnostne
pravice v nasprotju s sklenjeno pogodbo in v njej vsebovano
intabulacijsko klavzulo. Stranki sta s pogodbo ustanovili služnostno
pravico hoje in vožnje v korist Frenka P., sedanjega lastnika parc.
št. 580/6 in 581/2 k.o. K.., ne pa v korist vsakokratnega lastnika
teh dveh parcel, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Ker sklep
zemljiškoknjižnega referenta nasprotuje listini, ki je v spisu, to je
pogodbi o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003, je podana absolutna
bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka
339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 -
drugo uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37.
členom Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, v
nadaljevanju ZNP). Ta kršitev pa je posledica zmotne uporabe
materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje pogodbo z dne
18.9.2003 napačno presodilo kot pogodbo o ustanovitvi stvarne
služnosti. Ni res, da se služnost poti lahko ustanovi le v korist
vsakokratnega lastnika te nepremičnine, temveč se služnost p-oti lahko
ustanovi tudi v korist določene osebe, to je kot osebna služnost, ki
je vezana na osebo. Da sta takšno služnost stranki ustanovili tudi v
konkretnem primeru, je jasno razvidno iz vsebine pogodbe in
formulacije zemljiškoknjižnega dovolila.
Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. V
odgovoru navaja, da iz sklenjene služnostne pogodbe nesporno izhaja,
da je bila stvarna služnost ustanovljena v korist vsakokratnega
lastnika gospodujočega zemljišča parc. št. 580/6 in 581/2 obe k.o.
K.., vendar pa predlagatelj ne more biti edina oseba, ki bo lahko po
služeči nepremičnini prihajala do gospodujoče nepremičnine. To je
bilo nesporno tudi ob ustanovitvi služnosti, ki je bila pogoj za
pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na gospodujočem
zemljišču. Glede na navedeno je vknjižba stvarne služnosti v korist
vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča v celoti pravilna.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je po preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da
je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. V
obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal vknjižbo služnostne
pravice v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča na
podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003. Ta pogodba
pa vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim nasprotni udeleženec
dovoljuje vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št.
588/12 k.o. K.. v korist predlagatelja Frenka P., lastnika parc. št.
580/6 in 581/12 k.o. K... Ob takšni vsebini zemljiškoknjižnega
dovolila pa se pritožbeno sodišče strinja s pritožbenim stališčem, da
v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni imelo podlage za
dovolitev vpisa služnostne pravice hoje in vožnje v korist
vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča. Materialnopravno
izhodišče, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev
o ugovoru, in sicer, da stvarne služnosti ni mogoče ustanoviti v
korist določene osebe, je namreč napačno. Stvarnopravni zakonik
(Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) v 226. členu
določa, da se stvarna služnost lahko ustanovi tudi v korist določene
osebe (tako imenovana neprava stvarna služnost). V tem obsegu se
stvarna služnost približuje osebni služnosti in se zanjo v skladu s
citirano določbo glede njenega nastanka in prenehanja uporabljajo
določila SPZ, ki urejajo osebne služnosti. Ob upoštevanju navedenega
pa je glede na vsebino zemljiškoknjižnega dovolila potrebno pritrditi
pritožbi, da je bila v konkretnem primeru služnostna pravica
ustanovljena oziroma vpis služnostne pravice dovoljen samo v korist
določene osebe in sicer predlagatelja.
V skladu s 1. točko 1. odstavka 148. člena ZZK-1 se predlagani vpis
dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka iz listine, na podlagi katere
se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva. Zahtevek za vpis pa je
utemeljen, če je vsebina vpisa, ki ga predlagatelj z
zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim
dovolilom (1. točka 1. odstavka 149. člena ZZK-1). Ker je pritožbeno
sodišče ugotovilo, da iz vsebine listine, ki jo je predložil
predlagatelj (pogodba o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003), ne
izhaja utemeljenost njegovega predloga za vknjižbo služnostne pravice
v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, saj vpisa
služnostne pravice v tem obsegu zemljiškoknjižno dovolilo ne
dovoljuje, je treba ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi
citiranih določil ZZK-1 pritožbi in ugovoru nasprotnega udeleženca
ugoditi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani
sklep v skladu s 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 spremenilo
tako, da je ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo, zemljiškoknjižni
sklep, opr. št. Dn. št. 515/.. z dne 20.4..., razveljavilo in
zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo služnostne pravice hoje in
vožnje po parc. št. 558/12, vpisani v vl. št. 277 k.o. K.. v korist
vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, zavrnilo (1. odstavek
151. člena ZZK-1). Hkrati pa je v skladu s 3. točko 3. odstavka 161.
člena ZZK-1 odredilo tudi izbris vpisa služnostne pravice, ki je bil
opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe
nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in izbris zaznambe vložene
pritožbe.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 35.
člena ZNP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1, ki določa, da vsak
udeleženec nosi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
