VSL sklep I Cp 1564/2005

Jedro

Tožnica v obravnavanem primeru zahteva plačilo s pravnomočno odločbo

disciplinske komisije I. stopnje, ki je njen organ, izrečene denarne

kazni in povprečnine. V skladu z določbo drugega odstavka 71. člena

ZOdv je takšna odločba izvršljiva. To pomeni, da zadeva ne sodi v

okvir odločanja v pravdnem postopku. Namen civilnega pravdnega

postopka je razrešiti civilni spor, to je doseči avtoritativno

odločitev o spornem pravnem razmerju oziroma sporni pravici. V

obravnavenm primeru pa tožnica že razpolaga z izvršljivo odločbo, kar

v prvi vrsti pomeni, da spora ni. Zato o njenem zahtevku ni mogoče

odločati v civilnem pravdnem postopku.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za

odločanje v tej zadevi, ker zadeva ne sodi v sodno pristojnost in je

tožbo zavrglo.

Proti takšni odločitvi se pravočasno pritožuje tožnica zaradi zmotne

uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 338. člena

Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo uradno

prečiščeno besedilo). Navaja, da toženec tožnici dolguje vtoževani

znesek na podlagi kazni in povprečnine, ki sta bili tožencu izrečeni

z odločbo disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije, opr.

št. 574/.. z dne 13.4.... Postopek do izdaje odločbe disciplinskega

organa je urejen v Zakonu o odvetništvu - ZOdv (Ur. l. RS, št. 18/93

z nadaljnjimi spremembami) in Statutu Odvetniške zbornice Slovenije.

ZOdv v drugem odstavku 71. člena določa, da so odločbe disciplinskih

organov zbornice izvršljive. Razmerje, ki tako nastane na podlagi

pravnomočne odločbe med strankama takega postopka je redno

civilnopravno razmerje, če se odločba glasi na denarno terjatev in je

taka terjatev redna neposlovna terjatev. Za ta postopek je

brezpredmetno na podlagi kakšnega postopka je bila vtoževana denarna

terjatev tožencu naložena oziroma na kakšni podlagi je nastala.

Dejstvo je, da je toženec član Odvetniške zbornice Slovenije in je na

podlagi njej lastnih predpisov nastal vtoževani dolg. V skladu z

določbo 1. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP je pravdno sodišče

pristojno za vse civilnopravne spore, razen, če so kateri od

navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega

sodišča ali drugega organa. Ker noben zakon ne določa, da je za

predmetne spore pristojno specialno sodišče oziroma organ, je jasno,

da je tudi za slednje pristojno redno pravdno sodišče. Prav zato, ker

tožnica nima določeno kateri njen organ izvršuje njene odločbe in ker

noben zakon ne določa specialne pristojnosti posebnega organa, je

pristojno redno pravdno sodišče. Predlaga razveljavitev sklepa in

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

ZPP določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v

sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz

premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih

oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v

pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen

ZPP). Tožnica v obravnavanem primeru zahteva plačilo s pravnomočno

odločbo disciplinske komisije I. stopnje, ki je njen organ, izrečene

denarne kazni in povprečnine. V skladu z določbo drugega odstavka 71.

člena ZOdv je takšna odločba izvršljiva. To po oceni pritožbenega

sodišča pomeni, da zadeva ne sodi v okvir odločanja v pravdnem

postopku. Namen civilnega pravdnega postopka je razrešiti civilni

spor, to je doseči avtoritativno odločitev o spornem pravnem razmerju

oziroma sporni pravici. V obravnavenm primeru pa tožnica že razpolaga

z izvršljivo odločbo, kar v prvi vrsti pomeni, da spora ni. Zato o

njenem zahtevku ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku,

glede na to, da predložena odločba disciplinske komisije Odvetniške

zbornice Slovenije po oceni pritožbenega sodišča ni izvršilni naslov

v smislu določbe 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Ur.

l. RS; št. 40/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo), tudi ne v

sodnem izvršilnem postopku. Stališče pritožbe, da je podana sodna

pristojnost zgolj zato, ker ni določeno, kateri organ bo izvršljivo

odločbo izvršil, je pravno zmotno. Dodati je še, da je v 91. členu

Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Ur. l. RS, št. 15/94 z

nadaljnjimi spremembami) določeno, da se pravnomočna odločba

disciplinske komisije pošlje upravnemu odboru zbornice (med drugim

tudi) zaradi izvršitve.

Po povedanem pritožbeno sodišče zaključuje, da zadeva ne sodi v sodno

pristojnost. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je

pravilna (drugi odstavek 18. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče

pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka

365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v odločitvi o

zavrnitvi pritožbe in temelji na določbi prvega odstavka 165. člena

ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 175/2003
• VSL sklep I Cpg 429/2006
• VSL sklep I Cp 2175/99