VSL sodba I Cp 1376/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1376.2004 |
Evidenčna številka: | VSL51215 |
Datum odločbe: | 23.11.2005 |
Področje: | STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE |
Institut: | lastninsko preoblikovanje podjetij - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca |
Jedro
Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih
upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo in v
okviru te pravice je tudi pravica do izločitve premoženja iz stečajne
mase v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo
stečajnega postopka. Ker zahteva tožeča stranka ugotovitev te
pravice, ne pa izročitev nepremičnine, ni pomembno, da je bila
nepremičnina po 36. členu ZPPSL prenesena na Slovensko razvojno
družbo d.d..
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve
stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in
ugotovilo izločitveno pravico tožeče stranke proti toženi stranki na
nepremičnem premoženju parc. št. 2165/3, vl. št. 2395 k.o. V.. in
naložilo toženi stranki plačilo pravdnih stroškov.
Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih
razlogov. V stečajnem postopku je stečajni senat na podlagi 36. člena
ZPPSL iz stečajne mase izločil sporno premoženje in ga prenesel na
Slovensko razvojno družbo d.d.. To pomeni, da tožena stranka nima te
nepremičnine in je izločena iz stečajne mase, kar ugotavlja tudi
sodišče. Zato je obrazložitev v nasprotju z izrekom.
Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Za pritožnika ni več sporno, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje in
sicer, da ima tožeča stranka aktivno legitimacijo za vložitev te
tožbe. Tožniki so namreč dosegli izdajo začasne odredbe za
zavarovanje svojih zahtevkov v zvezi z denacionalizacijo na sporni
nepremičnini (sklep Občine L.. z dne 3.5.1993) in to glede tožene
stranke, ki je bila takrat imetnik pravice uporabe na sporni parceli.
Z začasno odredbo je bilo prepovedano vsakršno razpolaganje z
navedenim premoženjem. Tožeča stranka je bila tudi napotena na to
pravdo s sklepom St 78/98 v stečajnem postopku tožene stranke.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da ima tožeča
stranka pravico zahtevati izločitev sporne nepremičnine po 104. členu
ZPPSL (Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Ur.l. RS,
št. 39/97). Tožeča stranka namreč ne zahteva izročitve spornega
premoženja, ampak le izločitev iz stečajne mase tožene stranke.
Za pritožbo je le sporna ugotovitev sodišča prve stopnje, da čeprav
je stečajni senat s sklepom opr. št. St 78/89 z dne 9.7.1999 iz
stečajne mase izločil nepremičnino in jo prenesel na Slovensko
razvojno družbo d.d., mora tožena stranka priznati izločitveno
pravico iz stečajne mase. Po določbi 2. odstavka 36. člena Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in
likvidaciji, se ravno na premoženju, kot je v konkretnem primeru,
kjer so upravičenci zavarovali zahtevek na stvareh podjetja, nad
katerimi je uveden stečajni postopek, ta sredstva popišejo in
izločijo iz stečajne mase ter prenesejo na sedaj Slovensko razvojno
družbo d.d.. Ta jih uporablja kot dober gospodar; v primeru iz 2.
odstavka ZLPP se stvari v zavrnjenem delu vrnejo v stečajno maso,
sicer pa bodo po pravnomočnosti sklepa o denacionalizaciji dobili
tožniki sporno nepremičnino nazaj. 2. odstavek 36. člena je tako le
pogojno in začasno določil prenos teh sredstev na Slovensko razvojno
družbo d.d.. Sredstva se v primeru iz 2. odstavka 13. člena Zakona o
lastninskem preoblikovanju podjetij vrnejo v zavrnjenem delu v
stečajno maso. Tako se izkaže ob pravilni uporabi 36. člena ZPPSL, da
tožeča stranka ima pravni interes, da se izločitvena pravica ugotovi
proti toženi stranki (primerjaj tudi 104. člen ZPPSL). V začetku
stečajnega postopka je nesporno tožena stranka imela pravico uporabe
na tej nepremičnini oziroma je bila ta nepremičnina v stečajni masi.
Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje tožeča stranka z
ugotovitvenim zahtevkom na izločitveno pravico zahteva le ugotovitev
obstoja izločitvene pravice, ne pa izročitve v posest oziroma vpis v
zemljiško knjigo. Do prenosa sporne nepremičnine je prišlo po
vložitvi tožbe in s sklepom stečajnega senata, kar ne vpliva na
dokončanje pravde med pravdnima strankama (primerjaj tudi 1. odstavek
190. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno razlagalo 104. člen ZPPSL in
pravilno opozorilo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v podobnih
primerih (II Ips 266/2001 in II Ips 606/99).
Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno
dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni
zagrešilo nobenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno
sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot
neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009