VSL sklep I Cp 4086/2005

Jedro

Iz določila 1. odstavka 128. člena ZD izhaja, da v primeru, ko je

zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu ne

pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja, ki ustreza

vrednosti pomoči. To premoženje torej ni predmet dedovanja in ne sodi

v zapuščino, ampak preide v last države ali občine s trenutkom

zapustnikove smrti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da sodi v zapuščino

neizplačana pokojnina varstvenega dodatka invalidnine za telesno

okvaro in dodatka za pomoč in postrežbo za mesec marec v skupnem

znesku 105.226,00 SIT, ki ga je ZPIZ nakazal zapustničini sestri

Jožefi K. in 3/12 dodatka za rekreacijo za leto 2003 v znesku

17.784,99 SIT. Hkrati je ugotovilo, da je Mestna občina Ljubljana

prijavila terjatev v znesku 2.242.399,50 SIT iz naslova oskrbnih

stroškov v Domu upokojencev ... Odločilo je, da se zapuščina v skladu

z 128. členom Zakona o dedovanju omeji in dodeli Mestni občini

Ljubljana (v nadaljevanju MOL) tako, da ji ZPIZ plača 17.784,99 SIT,

zapustničina sestra pa da ji izroči znesek 105.226,00 SIT.

Proti takšni odločitvi je zapustničina sestra vložila pravočasno

pritožbo, v kateri je navedla, da se ne strinja, da mora poravnati

MOL znesek, ki naj bi spadal v zapuščino. Poudarja, da so stroški

pogreba, ki jih je plačala presegli omenjeni znesek.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 1. odstavka 128. člena Zakona o dedovanju se dedovanje

premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem

varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se

izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza

vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je

pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina

občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Navedeno

določilo pomeni, da v primeru, ko je zapustnik užival pomoč v skladu

s predpisi o socialnem varstvu ne pride do dedovanja tistega dela

njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči. To premoženje

torej ni predmet dedovanja in ne sodi v zapuščino, ampak preide v

last države ali občine s trenutkom zapustnikove smrti. V primeru, ko

je pomoč večja od vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob

smrti, dedovanje odpade. Prav za tak primer je v obravnavanem primeru

tudi šlo. Vrednost pomoči MOL je znašala 2.242.399,50 SIT, vrednost

premoženja zapustnika v času smrti pa sta predstavljala zneska

105.226,00 SIT in znesek 17.784,99 SIT. To premoženje je torej s

trenutkom zapustničine smrti prešlo v last MOL. Ugotovitev sodišča

prve stopnje, da naj bi navedeno premoženje sodilo v zapuščino, je

torej nepravilno, kar pa ne vpliva na obveznost zapustničine sestre,

da neupravičeno prejeti znesek 105.226,00 SIT izroči MOL. Po določilu

2. odstavka 128. člena ZD sodišče s sklepom odloči, da se premoženje,

ki postane last občine, s sklepom izroči pristojnemu organu občine.

Strošek pogrebnine, ki ga v pritožbi omenja zapustničina sestra,

sicer predstavlja dolg, vendar dolg do zapuščine, ki je glede na prej

navedeno ni, torej kakršnokoli poračunavanje ne bi prišlo v poštev.

Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče še navaja, da Zakon o

zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (določili 36. in 37.

člena) ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja predvidevajo

pravico do pogrebnine in posmrtnine za zavarovance (v kolikor je bila

to zapustnica) in določajo postopek za uveljavljanje pravice do

povračila pogrebnine in posmrtnine.

Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba

zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena

Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2740/2017
• VSL Sklep I Cp 2280/2019
• VSL Sklep II Cp 1318/2018