VSL sklep I Cp 325/2006
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.325.2006 |
Evidenčna številka: | VSL51242 |
Datum odločbe: | 15.02.2006 |
Področje: | civilno procesno pravo |
Institut: | motenje posesti - rok za vložitev tožbe |
Jedro
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožeča stranka
tožbo v tej zadevi vložila prepozno oziroma po izteku 30-dnevnega
roka iz 32. člena SPZ. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o
ugotovitvah sodišča prve stopnje o tem, da je toženec vrata mizarske
delavnice, ki vodijo na dvorišče, v pritličju hiše .., Bled, zaprl
že dne 3.12.2002. Tožnik pa s pritožbo tudi ni uspel izpodbiti
ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je toženec požarna vrata,
ki iz mizarske delavnice vodijo v tožnikovo stanovanje, zapahnil že
konec januarja oziroma v začetku februarja 2003. Tožnikova tožba bi
bila namreč pravočasna, če bi izkazal, da je bilo motenje storjeno
šele po 10.2.2003 oziroma da je šele tedaj za motenje in za storilca
zvedel. Ker to obdobje tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne sodi
več v začetek februarja 2003, je bila tožba, ki je bila vložena dne
13.3.2003, vložena po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dopolnitev pritožbe z dne 25.1.2006 se zavrže kot prepozna.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže
tožbeni zahtevek, na podlagi katerega naj bi se ugotovilo, da je
toženec motil tožnika v soposesti mizarske delavnice v pritličju hiše
.. na Bledu, s tem, da je dne 19.2.2003 zamenjal ključavnico na
vhodnih vratih delavnice z dvoriščne strani ter zapahnil in zagozdil
požarna vrata v delavnico, ki vodijo v delavnico z vhoda tožnikovega
stanovanja, da je toženec dolžan takoj vzpostaviti prejšnje stanje
tako, da izroči tožniku ključ vhodnih vrat delavnice z dvoriščne
strani ali pa namesti prejšnjo ključavnico ter da odstrani zapah in
zagozdo s požarnih vrat delavnice ter na ta način tožniku omogoči
soposest delavnice, da se je toženec v bodoče dolžan vzdržati takih
in podobnih motitvenih dejanj, vse v roku 8 dni in pod izvršbo, ter
da je toženec dolžan povrniti tožniku njegove pravdne stroške, v
primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje
prvostopenjskega sklepa dalje do plačila, v roku 8 dni in pod
izvršbo. V drugi točki je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene
stranke zoper sklep o začasni odredbi opr. št. P 45/.. z dne
26.5.2003 in sklep tega sodišča o začasni odredbi opr. št. P 45/.. z
dne 26.5.2003 razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe
zavrnilo. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna povrniti
toženi stranki njene pravdne stroške v višini 188.121,00 SIT z
zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje prvostopenjskega sklepa
dalje do plačila, -vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.
Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil tožnik. V pritožbi
navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je zatrjeval, da ga je
toženec motil v soposesti mizarske delavnice s tem, da je dne
19.2.2003 zamenjal ključavnico na vhodnih vratih te delavnice z
dvoriščne strani ter zapahnil in zagozdil požarna vrata, ki vodijo v
delavnico z vhoda tožnikovega stanovanja, torej je zatrjeval, da je
motenje nastalo z zapahnjenjem obojih vrat. Sklicuje se na svojo
izpoved, ko je zaslišan kot priča izpovedal, da od meseca februarja
2003 od znotraj ni več videl delavnice ter da ne more več priti v
delavnico od 19.2.2003, ko so bila zapahnjena vrata, ki vodijo v
delavnico iz njegovega stanovanja ter zamenjan tudi vložek na glavnih
vratih. Pravi, da si je ta dan posebej zapomnil, saj je toženec tega
dne v stanovanjska vrata metal lesene stvari. Izpovedal je tudi, da
je tisto zimo kuril v delavnici, da je tudi po 3.12.2002, ko je bila
zamenjana ključavnica na vratih iz dvoriščne strani, v delavnico
prihajal skozi požarna vrata ter da je imel ključ od glavnih
dvoriščnih vrat vse do tedaj, ko je toženec dne 19.2.2003 zamenjal
vložek na glavnih vhodnih vratih. Zaslišan kot stranka je izpovedal
tudi, da je vrata, ki vodijo v delavnico iz njegovega stanovanja
toženec, zapahnil po 19.2.2003, pred tem pa so bila vedno prehodna.
Požarno železna vrata, ki so bila nameščena na strani delavnice, so
bila pred 19.2.2003 vedno odprta in do 19.2.2003 je imel tožnik skozi
ta vrata vedno prehod v delavnico. Dne 19.2.2003 je tako toženec
zapahnil požara vrata. Vse navedeno so potrdile tudi priče Andrej K.,
Miro Ž., Jani L. in Primož P.. Sodišče prve stopnje je tako zmotno
štelo, da tožnik ni mogel vstopiti v delavnico že od januarja oziroma
od začetka februarja 2003, temveč je takšno stanje nastopilo šele
19.2.2003, tožba pa zato ni bila vložena po izteku prekluzivnega
roka, vsaj ne v delu, ki se nanaša na požarna vrata. Prav tako pa
meni, da je tudi pri glavnih dvoriščnih vratih nastopilo motenje šele
19.2.2003, ko je toženec zamenjal vložek ključavnice, saj je prej
tožnik posedoval ključe dvoriščnih vrat in je do 19.2.2003 lahko
prišel v delavnico tudi skozi dvoriščna vrata. Pritožbenemu sodišču
zato predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da tožbenemu
zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter
zadevo vrne v ponovno prvostopno obravnavanje ter da ugovor zoper
sklep o začasni odredbi zavrne kot neutemeljen in sklep o začasni
odredbi vzdrži v veljavi ter odloči, da je tožena stranka dolžna
plačati tožeči stranki vse njene pravdne stroške pritožbenega
postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o
njihovi odmeri do plačila.
Dne 27.1.2006 je tožnik prvostopenjskemu sodišču posredoval še vlogo
z dne 25.1.2006 z naslovom "Pojasnitev zmotne zadeve", v kateri
navaja, da ga sodišče ni razumelo, saj je pri zaslišanju govoril le o
levih vhodnih vratih v delavnico, ne pa o desnih vhodnih vratih, od
katerih oboja predstavljajo vhod v delavnico z dvorišča. Decembra
2002 je tako toženec zaklenil leva vhodna vrata, ker pa je lahko v
delavnico vstopal še vedno skozi desna vhodna vrata, takrat še ni
pomislil na tožbo. Poleg tega mu je Mira M. po njegovem pozivu
prinesla tudi ključ od zaklenjenih vrat. Vstop v delavnico pa mu je
bil onemogočen šele 19.2.2003, ko je toženec zapahnil vsa vrata
delavnice, motenjski rok pa zato ni bil zamujen. Predlaga, da se to
vlogo priloži k vloženi pritožbi.
Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki nanjo ni
odgovorila.
Pritožba ni utemeljena, dopolnitev pritožbe z dne 25.1.2006 pa je
prepozna.
Pritožbeno sodišče je vlogo tožene stranke z dne 25.1.2006
obravnavalo kot dopolnitev pritožbe, ki pa je bila vložena po izteku
pritožbenega roka. Tožeča stranka je izpodbijani sklep prejela dne
8.12.2005, pritožbeni rok pa se je tako iztekel dne 16.12.2005.
Dopolnitev pritožbe z dne 25.1.2006 je bila dne 27.1.2006 vložena
prepozno, pritožbeno sodišče pa jo je zato na podlagi določbe 352.
člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo,
Uradni list RS, št. 36/2004) zavrglo kot prepozno.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno
zaključilo, da je tožeča stranka tožbo v tej zadevi vložila prepozno
oziroma po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ (Stvarnopravni
zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002). Po navedeni določbi je mogoče
sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v
tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in
storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.
Pritožbeno sodišče nima pomislekov o ugotovitvah sodišča prve stopnje
o tem, da je toženec vrata mizarske delavnice, ki vodijo na dvorišče,
v pritličju hiše ... Bled, zaprl že dne 3.12.2002. Sodišče prve
stopnje je ta dejstva ugotovilo na podlagi izpovedbe samega tožnika,
ki je povedal da je toženec že dne 3.12.2002 zamenjal ključavnico na
dvoriščih vratih, prav tako pa je tudi njegov sin Primož P. na glavni
obravnavi dne 7.10.2005 izpovedal, da je lahko tožnik nemoteno
vstopal v delavnico z dvorišča le do decembra 2002. Ker navedenim
izpovedbam in ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotujejo
pritožbene navedbe tožnika o tem, da je imel - kljub temu, da je
toženec dne 3.12.2002 na teh vratih zamenjal ključavnico - ključ od
dvoriščnih vrat, pritožbeno sodišče tem navedbam ni sledilo.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožnika, ki zatrjuje, da je
motenje nastalo le z zapahnjenjem obojih vrat, ne pa tudi z zamenjavo
ključavnice na vratih iz dvorišča, saj prav iz tožbenega zahtevka
izhaja, da naj bi toženec motil tožnikovo posest mizarske delavnice s
tem, da je na vhodnih vratih z dvoriščne strani zamenjal ključavnico,
ne pa s tem, da je toženec ta vrata zapahnil. Za samo odločitev o
pravočasnosti tožbe v tej zadevi zato ni pomembno, da je toženec
potem, ko je dne 3.12.2002 najprej zamenjal ključavnico na vratih iz
dvorišča, nato dne 19.2.2003 na teh vratih zamenjal še vložke
ključavnice, saj je tožniku toženec prehod iz dvorišča v delavnico
onemogočil že s tem, ko je dvoriščna vrata zaklenil, tožnik pa poleg
tega s tožbenim zahtevkom tudi sam zatrjuje, da je toženec motil
njegovo posest s tem, ko je na vhodnih vratih delavnice z dvoriščne
strani zamenjal ključavnico.
Tožnik nadalje s pritožbo tudi ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča
prve stopnje o tem, da je toženec požarna vrata, ki iz mizarske
delavnice vodijo v njegovo stanovanje zapahnil že konec, januarja
oziroma v začetku februarja 2003. Tudi to ugotovitev je sodišče prve
stopnje oprlo predvsem na izpovedbo samega tožnika, ki je zaslišan
kot stranka sicer navedel tudi, da naj bi toženec ta vrata zapahnil
šele 19.2.2003, po drugi strani pa je na naroku dne 4.9.2003
izpovedal tudi, da je toženec zapahnil ta vrata že konec januarja
oziroma v začetku februarja 2003. Tudi tožnikov sin Primož P. je
potrdil, da naj bi bila ta vrata zaklenjena v začetku leta 2003.
Ostale priče, na izpovedi katerih se v pritožbi sklicuje tožnik -
K. Andrej, Ž. Miro in L. Jani, pa niso mogle potrditi niti, katerega
leta naj bi do zapahnjenja vrat delavnice, ki vodijo v tožnikovo
stanovanje prišlo, tako da njihove izpovedbe ne morejo izpodbiti
ugotovitev sodišča prve stopnje o tem. Po presoji pritožbenega
sodišča je sodišče prve stopnje upoštevajoč navedeno pravilno
zaključilo, da je bilo tudi motilo dejanje na vratih, ki vodijo iz
delavnice s stanovanje tožnika, strojeno konec januarja oziroma
najkasneje v začetku februarja 2003 in da je tožnik tudi za to
motilno dejanje vložil tožbo prepozno. Tožnikova tožba bi bila namreč
pravočasna, če bi izkazal, da je bilo motenje strojeno šele po
10.2.2003 oziroma da je šele tedaj za motenje in za storilca zvedel.
Ker to obdobje tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne sodi več v
začetek februarja 2003, je bila tožba, ki je bila vložena dne
13.3.2003, vložena po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe, pa je zato pravilna
in v skladu z določbo 32. člena SPZ v zvezi s 1. odst. 274. člena
ZPP.
Ker glede na navedeno tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča
tožnikova terjatev iz tožbe ni verjetno izkazana in zato niso podani
pogoji za izdajo začasne odredbe po 1. odst. 272. členu ZIZ (Zakon
izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS,
št. 40/2004), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o
ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 26.5.2003.
Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere
pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP
v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke
365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje potrdilo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009