<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 325/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.325.2006
Evidenčna številka:VSL51242
Datum odločbe:15.02.2006
Področje:civilno procesno pravo
Institut:motenje posesti - rok za vložitev tožbe

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožeča stranka

tožbo v tej zadevi vložila prepozno oziroma po izteku 30-dnevnega

roka iz 32. člena SPZ. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o

ugotovitvah sodišča prve stopnje o tem, da je toženec vrata mizarske

delavnice, ki vodijo na dvorišče, v pritličju hiše .., Bled, zaprl

že dne 3.12.2002. Tožnik pa s pritožbo tudi ni uspel izpodbiti

ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je toženec požarna vrata,

ki iz mizarske delavnice vodijo v tožnikovo stanovanje, zapahnil že

konec januarja oziroma v začetku februarja 2003. Tožnikova tožba bi

bila namreč pravočasna, če bi izkazal, da je bilo motenje storjeno

šele po 10.2.2003 oziroma da je šele tedaj za motenje in za storilca

zvedel. Ker to obdobje tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne sodi

več v začetek februarja 2003, je bila tožba, ki je bila vložena dne

13.3.2003, vložena po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dopolnitev pritožbe z dne 25.1.2006 se zavrže kot prepozna.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže

tožbeni zahtevek, na podlagi katerega naj bi se ugotovilo, da je

toženec motil tožnika v soposesti mizarske delavnice v pritličju hiše

.. na Bledu, s tem, da je dne 19.2.2003 zamenjal ključavnico na

vhodnih vratih delavnice z dvoriščne strani ter zapahnil in zagozdil

požarna vrata v delavnico, ki vodijo v delavnico z vhoda tožnikovega

stanovanja, da je toženec dolžan takoj vzpostaviti prejšnje stanje

tako, da izroči tožniku ključ vhodnih vrat delavnice z dvoriščne

strani ali pa namesti prejšnjo ključavnico ter da odstrani zapah in

zagozdo s požarnih vrat delavnice ter na ta način tožniku omogoči

soposest delavnice, da se je toženec v bodoče dolžan vzdržati takih

in podobnih motitvenih dejanj, vse v roku 8 dni in pod izvršbo, ter

da je toženec dolžan povrniti tožniku njegove pravdne stroške, v

primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje

prvostopenjskega sklepa dalje do plačila, v roku 8 dni in pod

izvršbo. V drugi točki je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru tožene

stranke zoper sklep o začasni odredbi opr. št. P 45/.. z dne

26.5.2003 in sklep tega sodišča o začasni odredbi opr. št. P 45/.. z

dne 26.5.2003 razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe

zavrnilo. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna povrniti

toženi stranki njene pravdne stroške v višini 188.121,00 SIT z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje prvostopenjskega sklepa

dalje do plačila, -vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil tožnik. V pritožbi

navaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da je zatrjeval, da ga je

toženec motil v soposesti mizarske delavnice s tem, da je dne

19.2.2003 zamenjal ključavnico na vhodnih vratih te delavnice z

dvoriščne strani ter zapahnil in zagozdil požarna vrata, ki vodijo v

delavnico z vhoda tožnikovega stanovanja, torej je zatrjeval, da je

motenje nastalo z zapahnjenjem obojih vrat. Sklicuje se na svojo

izpoved, ko je zaslišan kot priča izpovedal, da od meseca februarja

2003 od znotraj ni več videl delavnice ter da ne more več priti v

delavnico od 19.2.2003, ko so bila zapahnjena vrata, ki vodijo v

delavnico iz njegovega stanovanja ter zamenjan tudi vložek na glavnih

vratih. Pravi, da si je ta dan posebej zapomnil, saj je toženec tega

dne v stanovanjska vrata metal lesene stvari. Izpovedal je tudi, da

je tisto zimo kuril v delavnici, da je tudi po 3.12.2002, ko je bila

zamenjana ključavnica na vratih iz dvoriščne strani, v delavnico

prihajal skozi požarna vrata ter da je imel ključ od glavnih

dvoriščnih vrat vse do tedaj, ko je toženec dne 19.2.2003 zamenjal

vložek na glavnih vhodnih vratih. Zaslišan kot stranka je izpovedal

tudi, da je vrata, ki vodijo v delavnico iz njegovega stanovanja

toženec, zapahnil po 19.2.2003, pred tem pa so bila vedno prehodna.

Požarno železna vrata, ki so bila nameščena na strani delavnice, so

bila pred 19.2.2003 vedno odprta in do 19.2.2003 je imel tožnik skozi

ta vrata vedno prehod v delavnico. Dne 19.2.2003 je tako toženec

zapahnil požara vrata. Vse navedeno so potrdile tudi priče Andrej K.,

Miro Ž., Jani L. in Primož P.. Sodišče prve stopnje je tako zmotno

štelo, da tožnik ni mogel vstopiti v delavnico že od januarja oziroma

od začetka februarja 2003, temveč je takšno stanje nastopilo šele

19.2.2003, tožba pa zato ni bila vložena po izteku prekluzivnega

roka, vsaj ne v delu, ki se nanaša na požarna vrata. Prav tako pa

meni, da je tudi pri glavnih dvoriščnih vratih nastopilo motenje šele

19.2.2003, ko je toženec zamenjal vložek ključavnice, saj je prej

tožnik posedoval ključe dvoriščnih vrat in je do 19.2.2003 lahko

prišel v delavnico tudi skozi dvoriščna vrata. Pritožbenemu sodišču

zato predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da tožbenemu

zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter

zadevo vrne v ponovno prvostopno obravnavanje ter da ugovor zoper

sklep o začasni odredbi zavrne kot neutemeljen in sklep o začasni

odredbi vzdrži v veljavi ter odloči, da je tožena stranka dolžna

plačati tožeči stranki vse njene pravdne stroške pritožbenega

postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o

njihovi odmeri do plačila.

Dne 27.1.2006 je tožnik prvostopenjskemu sodišču posredoval še vlogo

z dne 25.1.2006 z naslovom "Pojasnitev zmotne zadeve", v kateri

navaja, da ga sodišče ni razumelo, saj je pri zaslišanju govoril le o

levih vhodnih vratih v delavnico, ne pa o desnih vhodnih vratih, od

katerih oboja predstavljajo vhod v delavnico z dvorišča. Decembra

2002 je tako toženec zaklenil leva vhodna vrata, ker pa je lahko v

delavnico vstopal še vedno skozi desna vhodna vrata, takrat še ni

pomislil na tožbo. Poleg tega mu je Mira M. po njegovem pozivu

prinesla tudi ključ od zaklenjenih vrat. Vstop v delavnico pa mu je

bil onemogočen šele 19.2.2003, ko je toženec zapahnil vsa vrata

delavnice, motenjski rok pa zato ni bil zamujen. Predlaga, da se to

vlogo priloži k vloženi pritožbi.

Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki nanjo ni

odgovorila.

Pritožba ni utemeljena, dopolnitev pritožbe z dne 25.1.2006 pa je

prepozna.

Pritožbeno sodišče je vlogo tožene stranke z dne 25.1.2006

obravnavalo kot dopolnitev pritožbe, ki pa je bila vložena po izteku

pritožbenega roka. Tožeča stranka je izpodbijani sklep prejela dne

8.12.2005, pritožbeni rok pa se je tako iztekel dne 16.12.2005.

Dopolnitev pritožbe z dne 25.1.2006 je bila dne 27.1.2006 vložena

prepozno, pritožbeno sodišče pa jo je zato na podlagi določbe 352.

člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo,

Uradni list RS, št. 36/2004) zavrglo kot prepozno.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno

zaključilo, da je tožeča stranka tožbo v tej zadevi vložila prepozno

oziroma po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ (Stvarnopravni

zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002). Po navedeni določbi je mogoče

sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti zahtevati v

tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in

storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov o ugotovitvah sodišča prve stopnje

o tem, da je toženec vrata mizarske delavnice, ki vodijo na dvorišče,

v pritličju hiše ... Bled, zaprl že dne 3.12.2002. Sodišče prve

stopnje je ta dejstva ugotovilo na podlagi izpovedbe samega tožnika,

ki je povedal da je toženec že dne 3.12.2002 zamenjal ključavnico na

dvoriščih vratih, prav tako pa je tudi njegov sin Primož P. na glavni

obravnavi dne 7.10.2005 izpovedal, da je lahko tožnik nemoteno

vstopal v delavnico z dvorišča le do decembra 2002. Ker navedenim

izpovedbam in ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotujejo

pritožbene navedbe tožnika o tem, da je imel - kljub temu, da je

toženec dne 3.12.2002 na teh vratih zamenjal ključavnico - ključ od

dvoriščnih vrat, pritožbeno sodišče tem navedbam ni sledilo.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožnika, ki zatrjuje, da je

motenje nastalo le z zapahnjenjem obojih vrat, ne pa tudi z zamenjavo

ključavnice na vratih iz dvorišča, saj prav iz tožbenega zahtevka

izhaja, da naj bi toženec motil tožnikovo posest mizarske delavnice s

tem, da je na vhodnih vratih z dvoriščne strani zamenjal ključavnico,

ne pa s tem, da je toženec ta vrata zapahnil. Za samo odločitev o

pravočasnosti tožbe v tej zadevi zato ni pomembno, da je toženec

potem, ko je dne 3.12.2002 najprej zamenjal ključavnico na vratih iz

dvorišča, nato dne 19.2.2003 na teh vratih zamenjal še vložke

ključavnice, saj je tožniku toženec prehod iz dvorišča v delavnico

onemogočil že s tem, ko je dvoriščna vrata zaklenil, tožnik pa poleg

tega s tožbenim zahtevkom tudi sam zatrjuje, da je toženec motil

njegovo posest s tem, ko je na vhodnih vratih delavnice z dvoriščne

strani zamenjal ključavnico.

Tožnik nadalje s pritožbo tudi ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča

prve stopnje o tem, da je toženec požarna vrata, ki iz mizarske

delavnice vodijo v njegovo stanovanje zapahnil že konec, januarja

oziroma v začetku februarja 2003. Tudi to ugotovitev je sodišče prve

stopnje oprlo predvsem na izpovedbo samega tožnika, ki je zaslišan

kot stranka sicer navedel tudi, da naj bi toženec ta vrata zapahnil

šele 19.2.2003, po drugi strani pa je na naroku dne 4.9.2003

izpovedal tudi, da je toženec zapahnil ta vrata že konec januarja

oziroma v začetku februarja 2003. Tudi tožnikov sin Primož P. je

potrdil, da naj bi bila ta vrata zaklenjena v začetku leta 2003.

Ostale priče, na izpovedi katerih se v pritožbi sklicuje tožnik -

K. Andrej, Ž. Miro in L. Jani, pa niso mogle potrditi niti, katerega

leta naj bi do zapahnjenja vrat delavnice, ki vodijo v tožnikovo

stanovanje prišlo, tako da njihove izpovedbe ne morejo izpodbiti

ugotovitev sodišča prve stopnje o tem. Po presoji pritožbenega

sodišča je sodišče prve stopnje upoštevajoč navedeno pravilno

zaključilo, da je bilo tudi motilo dejanje na vratih, ki vodijo iz

delavnice s stanovanje tožnika, strojeno konec januarja oziroma

najkasneje v začetku februarja 2003 in da je tožnik tudi za to

motilno dejanje vložil tožbo prepozno. Tožnikova tožba bi bila namreč

pravočasna, če bi izkazal, da je bilo motenje strojeno šele po

10.2.2003 oziroma da je šele tedaj za motenje in za storilca zvedel.

Ker to obdobje tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne sodi več v

začetek februarja 2003, je bila tožba, ki je bila vložena dne

13.3.2003, vložena po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe, pa je zato pravilna

in v skladu z določbo 32. člena SPZ v zvezi s 1. odst. 274. člena

ZPP.

Ker glede na navedeno tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča

tožnikova terjatev iz tožbe ni verjetno izkazana in zato niso podani

pogoji za izdajo začasne odredbe po 1. odst. 272. členu ZIZ (Zakon

izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS,

št. 40/2004), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o

ugovoru tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 26.5.2003.

Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere

pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP

v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke

365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje potrdilo.

 


Zveza:

ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. SPZ člen 32, 32.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODY3MA==