VSL sodba I Cp 4704/2005

Jedro

Za začetek teka zakonskih zamudnih obresti od terjatve, ki jo ima

zavarovalnica po 939. členu ZOR, ni odločilno, kdaj je bil zavezanec

obveščen o plačilu regresnega zahtevka, saj za takšno stališče ni

podlage v citiranem določilu. Zahtevek zavarovanca proti odgovorni

osebi je odškodninski, začetek teka zamudnih obresti pri

odškodninskih zahtevkih pa ni odvisen od okoliščine, kdaj je

povzročitelj škode izvedel za zahtevek oziroma kdaj je bil "izdan

račun". Ker zavarovalnica z izplačilom odškodnine vstopi v pravice

svojega zavarovanca, je njen položaj enak zavarovančevemu.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča

prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane

sklep o izvršbi Okrajnega sodišča .. z dne 15.11.1999, opr. št. I

98/18298, v veljavi v 1.in 3. točki. Toženi stranki je naložilo, da

mora tožeči stranki povrniti 11.050,00 SIT nadaljnjih pravdnih

stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.6.2005 do plačila.

Proti sodbi se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila

tožena stranka, ki izpodbija le odločitev o obrestnem zahtevku tožeče

stranke. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v

izpodbijanem delu spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo

zakonskih zamudnih obresti šele od 20.6.1998 dalje. Po njenem mnenju

v zamudo ni prišla 11.3.1996, saj je bil račun, na podlagi katerega

je tožeča stranka vložila izvršilni predlog, izdan 11.6.1998.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, je tožeča stranka od tožene

stranke zahtevala povračilo za odškodnino, izplačano za škodo,

nastalo v škodnem dogodku 26.8.1995 v Ljubljani na križišču Z.. in

Poti ... Za odločitev o tožbenem zahtevku je zato treba izhajati iz

pravnega pravila, ki ureja prehod zavarovančevih pravic nasproti

odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija). Po 1. odstavku 939.

člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) v zvezi s 1060. členom

Obligacijskega zakonika preidejo z izplačilom odškodnine iz

zavarovanja do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na

zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je

kakorkoli odgovoren za škodo. Za začetek teka zakonskih zamudnih

obresti od terjatve, ki jo ima zavarovalnica po 939. členu ZOR, ni

odločilno, kdaj je bil zavezanec obveščen o plačilu regresnega

zahtevka, saj za takšno stališče ni podlage v citiranem določilu.

Zahtevek zavarovanca proti odgovorni osebi je odškodninski, začetek

teka zamudnih obresti pri odškodninskih zahtevkih pa ni odvisen od

okoliščine, kdaj je povzročitlj škode izvedel za zahtevek oziroma

kdaj je bil "izdan račun". Ker zavarovalnica z izplačilom odškodnine

(v konkretnem primeru je bilo to 11.3.1993) vstopi v pravice svojega

zavarovanca, je njen položaj enak zavarovančevemu. Tožena stranka bi

se lahko razbremenila dolžnosti plačati zahtevane zamudne obresti le,

če bi dokazala, da je podana upniška zamuda (primerjaj s 325. in 326.

členom ZOR).

Ker je tako sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo,

zagrešilo pa tudi ni nobene po uradni dolžnosti uppoštevne absolutne

bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče

pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 1738/2006
• VDS sodba Pdp 592/2003
• VDS sodba Pdp 1273/99