VSL sklep III Cp 4125/2006

Jedro

O stroških postopka zaradi ugovora tretjega se odloči šele po končani pravdi,ki jo prične tretji zaradi nedopustnosti izvršbe, oziroma po poteku roka za pričetek take pravde. Zato izvršilno sodišče, ko odloča o ugovoru tretjega in ga zavrne, odločitev o stroških pridrži.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se odločitev o stroških postopka o ugovoru tretjega pridrži do poteka roka za vložitev tožbe tretjega zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe oziroma do končanja pravde po tožbi tretjega zaradi nedopustnosti izvršbe.

V preostalem delu se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo o stroških postopka zaradi ugovora tretjega.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod 1. točko izreka kot neutemeljenega zavrnilo ugovor tretjega, pod 2. točko izreka je kot neutemeljenega zavrnilo predlog tretjega za odlog izvršbe in pod 3. točko izreka tretjemu naložilo v povrnitev upniku stroške postopka v znesku 6.980,00 SIT.

Zoper sklep se je v roku pritožil tretji F. B. st. iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru tretjega ter njegovemu predlogu za odlog izvršbe, upniku pa naloži v povrnitev stroške postopka, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da iz izpodbijanega sklepa nikjer ne izhaja, da bi sodišče tretjega v skladu s 3. odst. 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) napotilo na pravdo za ugotovitev, da je izvršba na zarubljene predmete nedopustna, kar bi moralo storiti. V predlogu za odlog izvršbe je tretji izkazal, da je zarubljeni predmet njegov in ne dolžnikov, za kar je predlagal ustrezne dokaze. Tretji ne ve, kaj bi moral še predložiti, da bi dokazal, da je predmet njegova last. Sodišče prve stopnje se do predlaganih dokazov v tej smeri ni opredelilo. Podan je tudi razlog nastanka težko popravljive oziroma nenadomestljive škode, saj gre za predmet, ki ga pritožnik, kot je bilo navedeno v predlogu za odlog izvršbe, nujno potrebuje pri svojem delu in opravljanju kmetijske dejavnosti. Tretji se ne strinja niti s stroškovno odločitvijo, ker iz sklepa ne izhaja, katere stroške naj bi upnik imel, saj tretji nikdar ni prejel ugovora tretjega. Tudi sicer je odločitev o stroških prenagljena, o čemer priča tudi sodna praksa. Zavrnitev ugovora tretjega v izvršilnem postopku še ne pomeni dokončnega uspeha upnika v predmetni zadevi in bo vsebinsko o njem odločeno šele v pravdi in šele po končanju morebitnega pravdnega postopka bo mogoče ugotoviti uspeh upnika in tretjega.

Pritožba je delno utemeljena.

Skladno določbi 65. člena ZIZ mora sodišče prve stopnje ugovor tretjega, če upnik ugovoru nasprotuje, zavrniti (2. odst.), medtem, ko ni določbe, da bi obenem sodišče odločilo ali vsaj poučilo tretjega o možnosti pravde za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kot jo sicer predvideva 3. odst. 65. člena ZIZ.

Prvi odstavek 73. člena ZIZ nedvoumno določa, da sodišče odloži izvršbo na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, ali če obstoj svoje pravice opira na splošno znana dejstva. Tretji obstoj svoje pravice ni izkazoval z zgoraj predvidenimi listinami ali splošno znanimi dejstvi, ampak zgolj z izpovedbami prič in sebe kot pravdne stranke. Zato sodišče ni moglo odložiti izvršbe na podlagi 1. odst. 73. člena ZIZ in bi tretji moral za odlog izvršbe izpolniti pogoj, predviden v 2. odst. istega člena, to je, da bi izkazal za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Kot pravilno pojasni že sodišče prve stopnje, tretji ni izkazal niti tega pogoja, saj zgolj navedba, da škropilnico nujno rabi v zvezi z vsemi kmetijskimi deli in bi bila prodana prikolica, ki nima nobene zveze z dolžnikom, določno ne opredeli škode, ki bi z nadaljevanjem izvršbe sploh nastala. Torej je navedba tretjega o nastali škodo presplošna, tako, da se ta ne da opredeliti in oceniti njena nadomestljivost ali težka nadomestljivost.

Utemeljena pa je pritožba glede odločitve o stroških ugovornega postopka (3. točka izreka). Za izločitvene pravde ima namreč Zakon o pravdnem postopku (ZPP) specialno določilo, to je 160. člen, po katerem sodišče odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške, če ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvareh ne obstaja pravica drugih. Poleg tega o ugovoru tretjega vsebinsko ni dokončno odločeno v izvršilnem postopku, ampak se postopek dejansko nadaljuje s pravdo, če jo tretji seveda skladno določbi 3. odst. 65. člena ZIZ sproži. To pomeni, da bo o dokončnem uspehu ugovornega postopka znano šele po končani pravdi, oziroma po poteku roka za vložitev tožbe tretjega, če ta pravde ne bo pričel, in šele takrat bo možno odločiti o teh stroških glede na končni uspeh strank, ob upoštevanju določbe 160. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi, v kolikor je ta utemeljena, ugodilo in izpodbijani sklep v 3. točki izreka spremenilo tako, da bo o stroških ugovornega postopka odločeno po končani pravdi zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe oziroma poteku roka za pričetek te pravde (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), medtem ko je v neutemeljenem delu pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Iz istega razloga, kot je zgoraj naveden pri stroških ugovornega postopka, je pritožbeno sodišče pridržalo odločitev o stroških pritožbenega postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1573/99
• VSL sklep III Cp 1107/2004
• VSL sodba in sklep I Cp 600/2000