VSL sklep III Cp 728/2006

Jedro

Določbo 24. člena ZIZ je mogoče v primeru singularnega pravnega nasledstva uporabiti le v primeru prehoda terjatve oziroma obveznosti iz izvršilnega naslova.

 

Izrek

Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje na red. št. 26 spisa se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje na red. št. 27 spisa pa se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vstop novega upnika, G. b., d.d., Kranj, v izvršilni postopek ne dovoli.

G. b. d.d., Kranj je dolžna dolžnici povrniti 26.400,00 SIT izvršilnih stroškov v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom na red. št. 26 spisa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice, ki ga je vložila proti sklepu o izvršbi opr.št. I 2002/01063 z dne 15.4.2002.

Z izpodbijanim sklepom na red. št. 27 spisa pa je sodišče prve stopnje dovolilo, da namesto prvotnega upnika, S. h. in p., p. o., Kranj - v stečaju, v izvršilni postopek vstopi novi upnik, G. b., d.d., Kranj.

Proti sklepoma se pritožuje dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo; ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 44/06 - uradno prečiščeno besedilo; ZIZ) ter predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zmotno je stališče prvostopnega sodišča, da bi lahko, glede na to, da se je zavezala na podlagi menice, v ugovoru uveljavljala le ugovore po meničnem pravu, saj je ugovor vložila pred uveljavitvijo novele ZIZ-A (Ur.l. RS, št. 75/2), ko torej določba 4. odst. 61. člena ZIZ, ki je določila to omejitev ugovornih razlogov, še ni bila v veljavi. Ker je ugovarjala proti sklepu o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine, je že to razlog, zaradi katerega bi bilo treba njenemu ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti ter zadevo odstopi v reševanje pravdnemu sodišču. Tudi sicer pa poudarja, da je upnikova terjatev že prenehala, saj ji je znano, da sta poroka F. G. st. in M. G. odplačevala dolg F. G..

Tudi prvostopna odločitev o dovolitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek je napačna. Prehod terjatve, glede katere se vodi ta izvršilni postopek, namreč iz pogodbe o odplačni cesiji terjatev z dne 6.5.2003, ki jo je predložila G. b., d.d., Kranj, ne izhaja. Na podlagi navedene pogodbe je namreč G. b. pridobila le terjatev iz temeljnega razmerja, medtem ko se ta izvršilni postopek vodi zaradi izterjave menične terjatve. Slednja se lahko prenaša le z indosamentom, če pa se že prenaša s cesijo, pa mora biti v cesijski pogodbi točno navedeno, da gre za terjatev iz menice. Zato G. b. v izvršbo ne more vstopiti.

G. b. je na pritožbo odgovorila. Poudarja, da so skupaj z glavno terjatvijo na podlagi 418. člena Obligacijskega zakonika (Ur.l RS, št. 83/01; OZ), kot tudi na podlagi 2. člena pogodbe o cesiji, prešle nanjo tudi vse stranske pravice oziroma zavarovanja, torej tudi menična terjatev do dolžnice. Zato je treba dolžničino pritožbo zoper sklep o dovolitvi vstopa v izvršilni postopek zavrniti. Enako velja glede pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora.

Pritožba zoper sklep na red. št. 26 ni utemeljena, pritožba zoper sklep na red. št. 27 pa je utemeljena.

K pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora (red.št. 26): Sodišče prve stopnje je dolžničin ugovor pravilno kot neutemeljenega zavrnilo, saj tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica v njem ni navedla nobenih pravno relevantnih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, ugovora pa tudi ni dokazno podprla. Razlog za zavrnitev ugovora je bil torej že v njegovi neobrazloženosti (prim. 2. odst. 53. člena ZIZ). Izvajanjem pritožbe, da v času vložitve ugovora določba 4. odst. 61. člena ZIZ, ki je ugovore meničnih dolžnikov izrecno omejila le na ugovore po meničnem pravu, še ni veljala (katere glede na prehodno določbo 122. člena ZIZ-A zato tudi po uveljavitvi novele v tej zadevi ni mogoče uporabiti), je sicer treba pritrditi, vendar opisana zmotna uporaba materialnega prava s strani sodišča prve stopnje na pravilnost odločitve ni vplivala. Citirana določba namreč v vsebinskem pogledu ne prinaša nobenih novosti, saj je isto pravilo, čeravno v ZIZ ni bilo izrecno zapisano, veljalo že dotlej, ob pravilni uporabi pravil meničnega prava (prim. dr. Aleš Galič, Matjaž Jan in Hinko Jenull: Zakon o izvršbi in zavarovanju - Komentar novele in pojasnila, GV založba, Ljubljana 2002; str. 212). Zgrešeno je nadalje pravno naziranje pritožbe, češ da za ugoditev ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zadostuje zgolj njegova vložitev. Tudi v času vložitve ugovora veljavna določba 61. člena ZIZ je glede vsebine ugovora zoper sklep na podlagi verodostojne listine odkazovala na uporabo določbe 53. člen ZIZ, ki terja njegovo obrazloženost. Kar zadeva dolžničina pritožbena izvajanja o prenehanju terjatve, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica teh dejstev v ugovoru ni zatrjevala, zato na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, bo pa moralo sodišče prve stopnje te njene navedbe obravnavati kot ugovor po izteku roka v smislu določbe 56. člena ZIZ (prim. 54. člen ZIZ).

K pritožbi zoper sklep o dovolitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek (red. št. 27):

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in po uradni dožnosti (prim. 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da je prvostopna odločitev o dovolitvi vstopa novega upnika v izvršilni postopek materialnopravno zmotna. Zmotno je namreč sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na določbo 24. člena ZIZ, ki se izrecno nanaša le na izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, medtem ko se ta postopek vodi na podlagi verodostojne listine. Ker predstavlja izvršba na podlagi verodostojne listine izjemo v izvršilnem postopku, ki je v prvi vrsti namenjen predvsem prisilni izvršitvi terjatev iz izvršilnega naslova, jo je treba restriktivno obravnavati. Zato po oceni pritožbenega sodišča tudi analogna uporaba 24. člena ZIZ ne pride v upoštev. G. b., d.d., Kranj zato, četudi bi se predložena notarsko overjena pogodba o cesiji z dne 6.5.2003 nanašala na terjatev, ki izhaja iz verodostojne listine, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, v izvršilni postopek namesto sedanjega upnika S. h. in p., p.o., Kranj, v fazi, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen, ne more vstopiti. Drugače bi bilo v primeru, če bi upnik nanjo cediral terjatev zoper dolžnico, ki bi izhajala iz že pravnomočnega kondemnatornega dela (to je 1. točke izreka) sklepa o izvršbi z dne 15.4.2002. Tudi ta del sklepa, ki ga izvršilno sodišče izda v postopku na podlagi verodostojne listine (prim. 2. odst. 44. člena ZIZ), predstavlja namreč izvršilni naslov, ob nadaljnjem pogoju njegove pravnomočnosti ter poteka paricijskega roka (prim. 2. točko 1. odst. 17. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 19. člena ZIZ). Vendar pritožbeno sodišče poudarja, da mora pogodba o cesiji zajemati konkretno terjatev iz izvršilnega naslova.

Po obrazloženem je bilo treba pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, da se vstop novega upnika ne dovoli (3. točka 365. člena v zvezi s 4. točko 358. člena in 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ). Ker so že gornji razlogi narekovali spremembo izpodbijanega sklepa in ker po obrazloženem v pritožbi izpostavljeno vprašanje, ali je bila s predloženo pogodbo o cesiji sploh prenešena terjatev iz verodostojne listine, ni pravno relevantno v tej zadevi, pritožbeno sodišče nanj ni odgovarjalo.

O stroških pritožbenega postopka:

Dolžnica je v pritožbenem postopku delno uspela, zato ji je pritožbeno sodišče priznalo povračilo 50% vseh potrebnih pritožbenih stroškov (prim. 2. odst. 154. člena ter 1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Te je odmerilo skladno z veljavno Odvetniško tarifo (Ur.l. RS, št. 67/2003; OT), skladno s katero ji je za sestavo pritožbe priznalo 400 odv. točk oziroma 44.000,00 SIT (6. točko Tar. št. 27 v zvezi s Tar. št. 18 OT), kar skupaj z 20% DDV znese 52.800,00 SIT. Glede na pritožbeni uspeh ji je dolžna G. b., d.d., Kranj od tako odmerjenih izvršilnih stroškov povrniti 26.400,00 SIT.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 842/2007
• VSL sklep III Cp 2615/2002
• VSL sodba in sklep II Cp 290/94