VSL sklep III Cp 2243/2006

Jedro

Če eden izmed upnikov na ugovor tretjega ne odgovori, ga zadenejo posledice, določene v prvem odstavku 65. člena ZIZ, vendar le pod pogojem, da je tretji izkazal verjetnost zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo.

Tretja je s predložitvijo notarsko overjene kupoprodajne pogodbe, ki je bila sklenjena sedem let pred pričetkom izvršilnega postopka ter takrat tudi predložena davčnemu organu za odmero davka, ter z izkazom, da je pred pričetkom izvršilnega postopka tudi že podala predlog za vknjižbo svoje lastninske pravice (čeravno zaradi ovir, ki se nanašajo na drugega upnika, do vknjižbe lastninske pravice ni prišlo), obstoj zatrjevane pravice, ki preprečuje izvršbo, verjetno izkazala.

 

Izrek

Pritožbi tretje se delno ugodi in se izpodbijani sklep:

- v 1. in 2. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru tretje proti sklepu o izvršbi opr.št. In 2002/00067-19 z dne 18.8.2005 ter proti sklepu o izvršbi opr.št. In 2005/00067 z dne 7.9.2005 ugodi in se sklepa o izvršbi, kolikor se nanašata na 27/100-ski lastninski delež parc. št. 764/38, vpisane pri vl. št. 941 k.o. S., razveljavita in se izvršbi v tem delu ustavita;

- v 1. in 4. točki izreka pa se izpodbijani sklep, kolikor se odločitev nanaša na upnika P.k. in l. SLO, d.o.o., L. (izvršilna zadeva opr.št. In 2002/00022), razveljavi.

V ostalem se pritožba tretje zavrne in se v nadaljnjem izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (to je v 3. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretje proti sklepom o izvršbi opr.št. In 2002/00022 z dne 27.2.2002, opr.št. In 2002/00067 z dne 4.12.2002, opr.št. In 2003/00256 z dne 6.10.2003 ter opr.št. In 2005/00067 z dne 7.9.2005 (1. točka izreka). Tretjo je zato napotilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa začne pravdo na nedopustnost izvršbe na 27/100 - skem deležu nepremičnine parc. št. vpisane pri vl. k.o. S. (2. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek tretje na izplačilo njenega solastninskega deleža (3. točka izreka). Tretji pa je naložilo povračilo stroškov ugovornega postopka upniku P. SLO, d.o.o., L. v znesku 88.364,00 SIT ter upniku T. d.o.o., K., v znesku 61.124,00 SIT, obema skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.2.2006 dalje do plačila (4. točka izreka).

Dolžnica se pritožuje proti 1. točki sklepa, kolikor se odločitev nanaša na upnika P. d.o.o., L., na upnika R. K. d.d., M. in upnico M.P., nadalje proti 2. in 3. točki sklepa ter proti delu 4. točke, ki se nanaša na dolžnost povrnitve stroškov upniku P. d.o.o., . Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v tem obsegu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da je ugovor vložila le proti sklepom o izvršbi, izdanim v korist upnika R. K., d.d., M., upnika T. d.o.o., K. ter upnice M. P., zato je sodišče prve stopnje odločilo mimo njenih ugovornih navedb, ko je zavrnilo tudi ugovor proti upniku P., d.d., L. in ji zato neutemeljeno naložilo plačilo stroškov tega upnika. Nadalje ne sprejema prvostopnih razlogov glede zavrnitev njenega ugovora, kolikor se ta nanaša na sklep o izvršbi, izdan v korist upnika R., K., d.d., M. (opr.št. In 20002/00067) ter upnice M. P. (opr.št. In 2005/00067). Ker ta dva upnika odgovora na ugovor nista podala, v tem delu ni bilo podlage za zavrnitev ugovora. Zatrjevano solastninsko pravico je namreč tudi verjetno izkazala, saj je navedla in izkazala, da je sporni del nepremičnine kupila že pred dovolitvijo izvršbe na sporno nepremičnino v teh dveh izvršilnih postopkih, ter da je pred tem časom podala tudi zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo svojega solastninskega deleža, pri čemer zemljiškoknjižna zadeva še ni zaključena. Tako je že z dnem vložitve predloga za vknjižbo pridobila svojo lastninsko pravico, pri čemer se upnika R. K., d.d., M., in M. P. od tega dne dalje tudi ne moreta sklicevati na svojo poštenost v smislu zaupanja v zemljiškoknjižne podatke. Poudarja še, da je izpodbijani sklep tudi sicer izdan v nasprotju z določbo 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 44/06 - drugo uradno prečiščeno besedilo; ZIZ). Upniki so namreč predlagali tudi izvršbo na druge dolžničine nepremičnine, katerih vrednost nesorazmerno presega vrednost izterjevanih terjatev, zato sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe še glede te sporne nepremičnine. Do teh ugovornih navedb se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo, zato je podana kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Ker so upniki za vrstni red vpisov vedeli, je utemeljen tudi njen zahtevek na izplačilo njenega solastninskega deleža v denarju.

Upniki na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je delno utemeljena.

Po določbi 64. člena ZIZ lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz 1. odst. 65. člena ZIZ, po katerem sodišče v primeru, če upnik v roku 8 dni (prim. 4. odst. 64. člena ZIZ) na ugovor ne odgovori, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in izvršbo ustavi. Če pa upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne (2. odst. 65. člena ZIZ); tretji pa lahko v roku 30 dni začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na tem predmetu ni dopustna (prim. 3. odst. 65. člena ZIZ). ZIZ v določbi 5. odst. 64. člena še določa, da se v primeru, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, šteje, da je ugovor neutemeljen.

Ob vpogledu v spisovne podatke je tudi pritožbeno sodišče ugotovilo, da upnika R., K., d.d., M. in M. P. na ugovor tretje nista odgovorila, vendar to ne pomeni, da je treba že iz tega razloga ugovoru tretje v tem delu ugoditi. Na takšen zaključek bi sicer res napotovala razlaga zgoraj citirane določbe 1. odst. 65. člena ZIZ, vendar je treba po oceni pritožbenega sodišča vendarle upoštevati še določbi 1. in 5. odst. 64. člena ZIZ, po katerih je verjetnost pravice, ki preprečuje izvršbo, substancialnopravna predpostavka ugovora, zato mora tretja, da se lahko v takem primeru njenemu ugovoru ugodi, zatrjevano pravico verjetno izkazati (prim. J.Z.: Pravna sredstva v izvršilnem postopku, Podjetje in delo, št. 6/2002, str. 1600 in nasl.). Tako je sodišče prve stopnje citirane določbe ZIZ tudi uporabilo, vendar je nadalje zmotno zaključilo, da tretja zatrjevane pravice ni izkazala niti s stopnjo verjetnosti. Glede na to, da je tretja v dokaz zatrjevane (so)lastninske pravice predložila izvod notarsko overjene kupoprodajne pogodbe z dne 16.2.1998, ki je bila istega dne tudi predložena za odmero davka davčnemu organu (ki je bila torej sklenjena več kot sedem let pred začetkom izvršilnega postopka upnikov R., K., d.d. M. in M. P. na sporno nepremičnino - upnika sta izvršbo nanjo predlagala v juliju oziroma avgustu 2005), ter da je pri zemljiški knjigi dne 11.12.2003 tudi že vložila predlog za vknjižbo svoje (so)lastninske pravice (torej je tudi ta predlog podala pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe na sporno nepremičnino v obeh spornih izvršilnih zadevah), je treba po oceni pritožbenega sodišča zaključiti, da je obstoj zatrjevane pravice (ne glede na izid zemljiškoknjižnega postopka) vendarle vsaj verjetno izkazala. Pritožbeno sodišče mora pritrditi tudi naziranju pritožbe, da se upnika na načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne moreta sklicevati, saj je bila v času vložitve njunega predloga v zemljiški knjigi že vpisana plomba v zvezi z zemljiškoknjižnim predlogom tretje. Pa tudi zato, ker se lahko na načelo zaupanja v zemljiško knjigo in dobro vero sklicuje le tisti, ki je pridobil zastavno pravico na pravnoposlovni podlagi, ne pa tis-ti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi v izvršilnem postopku (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, opr.št. Up-128/03-27 z dne 27.1.2005). Pri čemer še velja dodati, da po zemljiškoknjižnih podatkih zastavna pravica upnikov R. K. d.d., M. in M. P. v zemljiški knjigi še ni vpisana. Da pravice tretje, da izloča sporno nepremičnino iz izvršbe, ni mogoče povsem izključiti, čeravno v zemljiški knjigi še ni vknjižena kot lastnica, pa nenazadnje izhaja tudi iz smiselne razlage določbe 3. odstavka 168. člena ZIZ. Če je upniku v izvršilnem postopku dana možnost, da predlaga izvršbo na nepremičnino, na kateri je v zemljiški knjigi lastninska pravica vpisana na nekoga drugega, in ne na dolžnika, pod pogojem, da predloži listino, ki je primerna za vpis lastninske pravice, potem pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj ne bi dali enake možnosti tretji, ki v izvršilnem postopku na enak način dokazuje svojo lastninsko pravico. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da ZIZ za utemeljenost ugovora tretje (v primeru nenasprotovanja upnika) zahteva le verjeten izkaz zatrjevane pravice.

Po povedanem je bilo treba pritožbi tretje ugoditi ter izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ugovoru tretje proti sklepu o izvršbi upnika R. K. opr.št. In 2002/00067 z dne 18.8.2005 (šele s tem sklepom, ki ga tretja v ugovoru tudi pravilno navaja, je sodišče dovolilo izvršbo tudi na sporno nepremičnino, in ne s sklepom o izvršbi z dne 4.12.2002, ki ga citira sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu) ter proti sklepu o izvršbi upnice M. P., opr.št. In 2005/00067 z dne 7.9.2005, ugodi in se izpodbijana sklepa, kolikor se nanašata na 27/100-ski lastninski delež parc. št., vpisani pri vl. št. k.o. S., razveljavita in se izvršbi v tem delu ustavita (prim. 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je bilo treba pritožbi ugoditi že iz navedenih razlogov, pritožbeno sodišče na pritožbena izvajanja v smeri kršitve 34. člena ZIZ ni odgovarjalo.

Kot neutemeljeno pa je bilo treba zavrniti pritožbo v delu, v katerem izpodbija odločitev po 3. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot je tretji pojasnilo že sodišče prve stopnje, ji namreč takšen zahtevek ne gre, saj se določba 66. člena ZIZ, na katero se sklicuje, nanaša le na premičninsko izvršbo.

Je pa treba dati prav pritožbi tudi glede odločitve prvostopnega sodišča glede upnika P. d.d., L.. Res je sicer, da je tudi ta upnik predlagal izvršbo na sporno nepremičnino, vendar tretja nedopustnosti njegove izvršbe ni zatrjevala, zato je sodišče prve stopnje v tem delu res odločilo mimo zahtevka in je tretji zato tudi neutemeljeno naložilo povračilo stroškov tega upnika. Zato je bilo treba izpodbijani sklep v tem delu razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tretja ni priglasila (prim. 1. odst. 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 80/00
• VSL sklep III Cp 2529/04
• VSL sklep III Cp 368/98