VSL sklep II Cp 5369/2005

Jedro

Zapustnica v obravnavani zadevi ni denacionalizacijska upravičenka v smislu določbe 1. odstavka 67. člena ZDen, ampak dedinja zunajzakonskega partnerja, ki je pridobil premoženje v denacionalizacijskem postopku. Pri odločanju je zato pravilno treba uporabiti določbo 221. člena ZDen. Ker je po prvem sklepu o dedovanju oporočni dedič dedoval na podlagi oporoke, za kasneje pripadlo premoženje pa zapustnica v oporoki ni izrecno razpolagala, pridejo v poštev tudi zakoniti dediči.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da je zapuščina po pokojni M.R. obsegala poleg premoženja, ki je bilo določeno s sklepom opr. št. D 201/97 z dne 7.12.1999, tudi premoženje, ki ga predstavlja 827 obveznic SOS2E, ki so na račun vrednostnih papirjev Š.B. pri KDD d.d., Ljubljana, in iz obresti ter da opisano premoženje deduje nečak M.L.O..

Proti temu sklepu vlaga pritožbo zakonita dedinja E.Š., zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je razglasilo za dediča

oporočnega dediča po pokojni in kot podlago uporabilo oporoko. Pritožnica meni, da gre za premoženje vrnjeno v denacionalizacijskem postopku pravnemu predniku pokojne in da zato ne pridejo v poštev oporočna razpolaganja, ki so bila narejena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, saj po določbi 81. člena ZDen ima učinek le, če je to v oporoki

izrecno navedeno. To pa v oporoki ni bilo izrecno navedeno. A.S. je obveznice dobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji in na zapustnico je prišlo 827 obveznic po sklepu zapuščinskega sodišča po pokojnem A.S. z dne 2.9.2003. Tako se izkaže, da pokojnica z obveznicami ni mogla razpolagati v oporoki, ki je bila narejena 4.1.1996, saj je umrla že 9.4.1997. Zato pride v poštev le zakonito dedovanje.

Sedem zakonitih dedičev vlaga pritožbo smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Moralo bi iti za zakonito dedovanje, saj so se na zapuščinski obravnavi prisotni dediči priglasili k dedovanju in sprejeli dedne deleže. Sodnik je tudi pojasnil višino njihovih dednih deležev. Zato je uporaba 221. člena Zakona o dedovanju napačna. Ob izdaji sklepa o dedovanju z dne 7.12.1999 ni bilo znano, da bo zapustnica podedovala tudi premoženje iz denacionalizacije po pokojnem A.S.. Zapustnica se je kot S. zunajzakonska partnerica tudi priglasila k dedovanju in je vedela, da bo podedovala tudi premoženje iz denacionalizacije. Vendar v oporoki z dne 4.1.1996 ni razpolagala s tem premoženjem.

Na vročeni pritožbi je oporočni dedič M.L.O. odgovoril in predlaga zavrnitev obeh pritožb. Opozarja, da pritožniki niso skrbeli za A.S., ki je umrl v tetini hiši. Ona dva sta bila prijatelja in ve, kako je ta razmišljal. Pritožniki si razlagajo dedovanje samo tako, da lahko dobijo pravice, ne pa tudi kot obveznosti in spoštovanje do pokojnika in volje pokojnika. Zlasti je treba upoštevati tetino oporoko in določbe 221. člena Zakona o dedovanju.

Pritožbi sta utemeljeni.

Uvodoma je treba ugotoviti, da zapustnica, ki je umrla 9.4.1997, ni denacionalizacijska upravičenka po določbi 1. odstavka 67. člena ZDen (Zakon o denacionalizaciji), ampak dedinja premoženja zunajzakonskega partnerja, A.S., ki je to premoženje pridobil v denacionalizacijskem postopku. Treba je tudi ugotoviti, da se dedovanje po ZDen uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji in da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloči v postopku denacionalizacije, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (78. člen ZDen). To pomeni, da premoženje, katerega je zapustnica podedovala po denacionalizacijskem upravičencu, ni mogla preiti nanjo kot na dedinjo pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji (odločba z dne 18.11.2002).

Tako se izkaže, da je za pozneje najdeno premoženje, ki ga v tem primeru predstavljajo obveznice (primerjaj sklep o dedovanju po pokojnem A.S.) treba uporabiti določbo 221. člena Zakona o dedovanju. Na podlagi prvega sklepa o dedovanju je prišlo do dedovanja na podlagi oporoke.

Sodišče prve stopnje sicer v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da ko se pozneje najde premoženje, ki ob izdaji prvega sklepa o dedovanju ni pripadlo zapustnici, je treba opraviti zapuščinsko obravnavo in presoditi veljavnost dednih izjav, dednih dogovorov in oporočnih razpolaganj glede naknadno vrnjenega premoženja.

Vendar sodišče prve stopnje zmotno meni, da je v tej zadevi jasno, da je zapustnica z oporoko z dne 4.1.1996 veljavno razpolagala s premoženjem, katero je nanjo prešlo lahko v najboljšem primeru le z dnevom uvedbe dedovanja po pokojnem A.S., to pa je glede na določbo 78. člena ZDen pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji. Tako pritožniki utemeljeno opozarjajo, da v trenutku, ko je zapustnica naredila oporoko, ni mogla veljavno razpolagati s premoženjem, ki nanjo še ni prešlo. Gre za specifični primer, do katerega je prišlo zaradi postopkov denacionalizacije, kar je že bilo obravnavano v sodni praksi v podobnih primerih (npr. v odločbi V.s. v L., opr. št. I Cp 450/2003). Res ne gre za primer, ko gre za dedovanje po denacionalizacijskem upravičencu. Vendar je glede obsega oporočnega razpolaganja treba upoštevati tudi 78. člen ZDen in presojati, ali je oporočna dedinja razpolagala s premoženjem, katero ji je kasneje pripadlo.

Ker sodišče prve stopnje ni pravilno razlagalo določbe 221 člena ZD v povezavi z določbo 78. člena ZDen, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Ker so dediči nujni, enotni sosporniki, je bilo treba sklep razveljaviti glede vseh dedičev.

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o pravilnem materialnopravnem izhodišču.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 450/2003
• VSL sklep II Cp 1996/2004
• VSK sklep I Cp 1042/2006