VSL sklep II Cp 78/2007

Jedro

Ker je sodišče prve stopnje o predlagani začasni odredbi odločilo le na podlagi navedb tožeče in tožene stranke, le-te pa se razlikujejo o pravno odločilnih dejstvih, je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Stranka, ki ni uspela, tako ni mogla dokazovati pravočasno predlaganih pravno odločilnih dejstev in dokazov, saj jih sodišče ni izvajalo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katerim je zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja in sicer služnostne poti, opisane v izreku in sicer tako, da tožena stranka odstrani vse kamenje in omogoči tožnici nemoteno uporabo te poti za hojo in vožnjo z vsemi vozili.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče bi se moralo omejiti na dejansko stanje v času vložitve predloga in pripravljalne vloge z dne 27.11.2006 ne bi smelo upoštevati. Tožeča stranka ima pravico hoje in vožnje po sporni poti, ki je vknjižena v zemljiško knjigo in jo je tudi nemoteno izvrševala na opisan način. Nima drugega dostopa kot po tej poti. Dokler ni bilo stekla in velikih kamnov je hodila lahko peš, z vozilom, sedaj pa pot več ni primerna. Sodišče v zavrnitvi zapiše, da na poti ni sledov vožnje po predelu, kjer je razbito steklo, poleg tega pa je dvomilo v vožnjo zaradi lege velikega kamenja. Gre za subjektivne tendence v smeri zavrnitve predloga. Tožena stranka je v pripravljalnih vlogah 27.11.2006 in drugih priznala, da je naložila steklo in kamenje. Dejstvo, da je tožeča stranka pot uporabljala, prizna tudi tožena s tem, ko skuša to uporabo onemogočiti s polaganjem stekla in kamenja. Sodišče je zapisalo, da se iz fotografij vidi, da pot ni uporabljena. To ne drži, saj se na eni od fotografij da videti tudi kolesnici vožnje osebnega vozila.

Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za začasno odredbo, ki se nanaša le še na motenje in uporabo opisane poti zaradi nastavljenega kamenja. Kot razlog je sodišče zapisalo, da kot verjetno šteje navedbe toženke iz pripravljalne vloge z dne 27.11.2006, da je tožeča stranka posegla v traso služnostne poti tako, da je izkopala pot, nasula gramoz in si naredila pot. Zato sodišče šteje, da tožeča stranka ni uspela izkazati temeljnega pogoja za obstoj terjatve, to je da jo je tožena stranka motila pri izvrševanju njene posesti služnostne pravice. Ugotavlja, da ima tožeča stranka pravico hoje in živinogonje in da s tem ni izkazala verjetnosti, da je služnostno pravico tudi dejansko izvrševala. Poleg tega pa naj bi se iz fotografij videlo, da ni sledi kolesnic.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima pritožba prav, ko trdi, da je za odločanje o predlogu ob sedanji trditveni podlagi odločilno dejansko stanje, katero je bilo ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe (list. št. 14). Gre torej za zatrjevanje oviranja posesti po opisani poti zaradi (domnevno) postavljenega kamenja. Pri tem tožeča stranka trdi, da ima posest in da jo izvaja v takem obsegu, kot jo ima vknjiženo v zemljiški knjigi in sicer hojo in vožnjo z vsemi vozili. V zvezi s tem je tožeča stranka predlagala vrsto dokazov, med drugim fotografije, priče, ogled in dokaze kot v tožbi ter zaslišanje strank (list. št. 16). Ob takšni trditveni podlagi in predlaganih dokazih je sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo narok, zavrnilo predlagano začasno odredbo in verjelo toženi stranki na podlagi navedb. Če gre za nasprotujoče si trditve v vlogah tožeče in tožene stranke o pravno odločilnih dejstvih in obe stranki zato predlagata dokaze, sodišče prve stopnje ne more odločati na podlagi večje verjetnosti navedb. Gre torej za onemogočanje stranki, ki v postopku ne uspe, da bi s predlaganimi dokazi dokazovala pravno odločilna dejstva. V tej pravdi pa so pravna odločilna dejstva določena v stvarnopravnem zakoniku v določbah o motenju posesti. Zaradi kršitve načela kontradiktornosti, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje opravi narok za izdajo začasne odredbe in izvede dokaze o pravno odločilnih dejstvih. Zaradi načela ekonomičnosti se lahko odloči tudi za sočasno razpisano in opravljeno glavno obravnavo ter upošteva izvedene dokaze tudi pri meritornem odločanju. Pri tem naj upošteva zatrjevano dejansko stanje ob vložitvi predloga. Glede na naravo spora bi kasnejše spreminjanje dejanskega stanja lahko bilo pravno relevantno le v primeru, če bi šlo za zatrjevano dovoljeno samopomoč oziroma če ne bi bilo več ekonomskega interesa ali pa, če bi bila motitvena dejanja odpravljena.

V nadaljevanju postopka naj torej sodišče prve stopnje ugotovi vse elemente zatrjevanega motenja posesti in sicer: ali je tožeča stranka imela posest sporne poti, ali je bila tožena stranka motilec posesti, ali je tožba vložena pravočasno. Res pa je, za izdajo začasne odredbe zadosti izkazati verjetnost terjatve in ni treba dokazati pravno odločilna dejstva s stopnjo gotovosti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 953/2002
• VSK sklep I Cp 1212/2004
• VSL sklep III Cp 3226/2005