<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 3799/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.3799.2006
Evidenčna številka:VSL52117
Datum odločbe:12.07.2006
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:vrstni red vpisa - zaznamba zavrnitve predloga

Jedro

Procesna ovira za odločanje o kasnejšem predlogu (za vpis lastninske pravice) je odpadla s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o prejšnjem predlogu in njegovo zavrnitev tudi zaznamovalo v zemljiški knjigi, torej še pred pravnomočnostjo sklepa o prvem zemljiškoknjižnem predlogu.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zemljiškoknjižni sklep Dn. št. z dne vzdržalo v veljavi.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo M. d.o.o. iz Ljubljane. Poudarja, da se predhodni vpis, ki še ni postal pravnomočen, nanaša na zavrnitev predloga, da se vpiše predkupna pravica in pravica do soglasja za promet predmetne nepremičnine in je zato ta vpis v neposredni zvezi z možnostjo vpisa v predmetni zadevi. Predhodni vpis bi zato moral odločiti ali obstajajo ovire za vpis v skladu z 86. členom Zakona o zemljiški knjigi. Če se pravnomočno ne reši to vprašanje, je nemogoče pravilno rešiti predmetno zadevo. Zakon o zemljiški knjigi nadalje v 87. členu določa, da se zavrnjeni predlogi za vknjižbo zaznamujejo. Ta zaznamba pa učinkuje tako, da se z nadaljnjimi vpisi počaka do izbrisa zaznambe. Neutemeljeno je tolmačenje sodišča, da je za stanje v trenutku vpisa pomembno, s kakšnimi dejstvi je bil seznanjen zemljiškoknjižni referent. Zemljiškoknjižni referent bi moral ugotoviti dejstvo ali je kupoprodajna pogodba kot podlaga za vpis veljala v trenutku predloga za vpis. Če pogodba v tem trenutku ni bila veljavna, vpisa ni mogoče izvršiti na podlagi 86. člena Zakona o zemljiški knjigi. Ker pa je o veljavnosti pogodbe na dan zemljiškoknjižnega sodišča potekal spor, je smiselno da tega predhodnega vprašanja ne rešuje zemljiškoknjižni referent, temveč počaka na rešitev sodnega spora. Nesmiselno je namreč stališče, da veljajo le listine, predložene predlogu. Te listine bodo vedno ustrezne, saj so enostranske. Zemljiškoknjižni postopek ima poudarjene elemente kontradiktornosti, saj se sklepe vroča tudi dotedanjemu lastniku, ki ima možnost ugovora in pritožbe. Zato je potrebno upoštevati vsa dejstva in dokaze, ki se nanašajo na možnost vpisa in odločilen je trenutek nastanka dejstva in ne kdaj se ga uveljavlja. Izpodbijana sodba sicer napotuje na predlog za izbris po pravnomočnosti sodbe, vendar bi tak izbris učinkoval šele od šele od vpisa izbrisa. Dejstvo pa je, da predlagateljica sploh ne bi smela biti vpisana. Predlaga, da višje sodišče ugodi pritožbi in razveljavi sklep.

Pritožba ni utemeljena.

V konkretnem primeru pritožnik uveljavlja dvoje ovir za sporno vknjižbo lastninske pravice na podlagi kupoprodajne pogodbe na ime predlagateljice, kot kupke nepremičnine, in sicer vpis zaznambe zavrnitve predloga za vknjižbo prepovedi odsvojitve nepremičnine in vknjižbe predkupne pravice ter obstoj sodbe, na podlagi katere je pravdno sodišče v pravdnem postopku opr. štev. ugodilo tudi tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba, ki je bila podlaga za sporni vpis prenehala veljati (sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. štev. z dne 31.3.1998). Kot nesporno izhaja iz podatkov spisa, je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi zaznamovalo zavrnitev omenjenega predloga (predlog je bil vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču pred spornim predlogom predlagateljice, in sicer dne 13.5.1996 - primerjaj podatke zemljiškoknjižnega izpiska v C listu). Iz podatkov zemljiškoknjižnega izpiska pa ni razvidno, da bi bila omenjena sodba že predložena zemljiškoknjižnemu sodišču zaradi vknjižbe.

Ob takšnem dejanskem stanju pa je izpodbijani sklep pravilen iz sledečih razlogov:

V spornem primeru je v skladu s prehodno določbo Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS 58/2003; ZZK-1) potrebno uporabiti določbe v času vložitve predmetnega predloga ter še v času odločanja zemljiškoknjižnega sodišča veljavni Zakon o zemljiški knjigi (Ur. list RS štev. 33/95; v nadaljevanju: ZZK). V skladu z določbo 46. člena tega zakona se je vrstni red vpisa res določal po trenutku, ko je bil predlog za vpis vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču. Kot že zgoraj pojasnjeno, je bil predlog za vknjižbo prepovedi odsvojitve ter vknjižbo predkupne pravice vložen pred spornim predlogom in je zemljiškoknjižno sodišče tudi pravilno v skladu s citirano določbo odločilo najprej o prvo vloženem predlogu ter ga zavrnilo, zavrnitev pa zaznamovalo. S tem trenutkom pa je tudi odpadla ovira za odločanje o predmetnem predlogu. Procesna ovira za odločanje o kasnejšem predlogu namreč odpadla, ko je zemljiškoknjižno sodišče odločilo o prejšnjem predlogu, ter njegovo zavrnitev tudi zaznamovalo v zemljiški knjigi, torej še preden je postal sklep, s katerim je odločilo o predlogu, pravnomočen, kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (člen 87/1 v zvezi s 34. členom ZZK).

Kar zadeva v pritožbi izpostavljeno sodbo, s katero je bilo ugotovljena, da je kupoprodajna pogodba neveljavna, pa je odločilno, v izpodbijanem sklepu pravilno izpostavljeno dejstvo, da zemljiškoknjižnemu sodišču sodba ni bila predložena v vknjižbo. Pravilo vrstnega reda tako upoštevaje zgoraj citirano določbo 46. člena ZZK tudi v tem primeru ni moglo biti kršeno. Od pravkar obravnavane problematike je potrebno ločiti v pritožbi izpostavljeno vprašanje veljavnosti pogodbe, ki je podlaga za vknjižbo. V času vložitve predloga za vknjižbo in odločanja o spornem predlogu pa omenjena sodba o ugotovitvi neveljavnosti pogodbe še ni bila pravnomočna, kot izhaja iz neizpodbijanih ugotovitev prvostopnega sklepa, in zato ni mogla povzročiti še nobenih pravnorelevantnih učinkov (člen 319/1 ZPP). V skladu z določbo sedaj veljavnega 5. člena ZZK-1 (vsebinsko enako določbo pa je vseboval tudi 3. odstavek 5. člena ZZK) ima vpis v zemljiško knjigo pravni učinek nasproti drugim od trenutka vložitve predloga za vpis oz. od prejema listine, kar pomeni, da bo tudi v konkretnem primeru šele pravnomočna sodna odločba o prenehanju veljavnosti pogodbe, pridobila ustrezne zemljiškoknjižne učinke šele od trenutka predložitve zemljiškoknjižnemu sodišču, kot sicer pravilno ugotavlja tudi sam pritožnik, le z materialnopravnimi učinki za nazaj (ex tunc), na podlagi pravne fikcije - kot da pogodbe nikoli ni bilo. Zato je ob vložitvi predloga za vpis predlagateljica vendarle še razpolagala z ustrezno listino, ki je vsebovala veljaven pravni temelj (člen 21 ZZK in člen 86 ZZK). Pritožbeni očitek, da bi moral zemljiškoknjižni referent prekiniti zemljiškoknjižni postopek zaradi reševanja predhodnega vprašanja - veljavnosti pogodbe - pa nima ustrezne podlage v okoliščinah, ki bi morale biti izkazane za takšno ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča - to je ustrezen predlog upravičene osebe - udeleženca postopka oz. vsaj obvestilo o odprtem pravdnem sporu (člena 2 in 7 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 63. členom ZZK, ki uzakonjata načelo dispozitivnosti ter razpravnosti tudi v zemljiškoknjižnih postopkih, ki se ne začnejo po uradni dolžnosti, temveč na predlog). Podlaga za vpis v zemljiško knjigo je res lahko le veljavna pogodba o nastanku oziroma prenosu lastninske pravice v korist določene osebe (veljaven zavezovalni pravni posel). Ta mora biti veljaven v času vložitve predloga za vpis (glej določbo 3. odstavka 85. člena ZZK, po katerem odloča zemljiškoknjižno sodišče po stanju v trenutku vložitve zemljiškoknjižnega predloga).

Ob povedanem je torej s sporno vknjižbo upoštevano že zgoraj omenjeno zemljiškoknjižno pravilo iz 3. odstavka 85. člena ZZK.

Zato je moralo sodišče druge stopnje pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 161. člena ZZK-1 in 2. točka 165. člena ZPP).

 


Zveza:

ZZK člen 34, 46, 87, 87/1, 34, 46, 87, 87/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODQ5OQ==