VSL sklep II Cp 7571/2006

Jedro

Ko je sodišče prejelo predlog za tu obravnavani vpis lastninske pravice, se zemljiškoknjižni postopek v zvezi z zaznambo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine še ni začel. Zemljiškoknjižno sodišče sicer po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku, in mora sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti sklep o začasni odredbi. Vendar pa v skladu s 5. členom ZZK-1 tak vpis v zemljiški knjigi učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, ta listina pa je ravno obvestilo sodišča, ki je začasno odredbo izdalo, skupaj s sklepom o začasni odredbi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se izbriše zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor udeleženca zoper zemljiškoknjižni sklep z dne 6.1.2006 kot neutemeljen in odločilo, da ostane izpodbijani sklep v veljavi.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil udeleženec. Navaja, da je bil zemljiškoknjižni predlog vložen dne 11.11.2005, dne 17.1.2006 pa je bilo o predlogu že odločeno, kar je izredno čudno ne glede na sicer skromno obrazložitev prvostopnega sodišča. Iz izpodbijanega sklepa se ne da ugotoviti, na kakšni osnovi je bilo prošnji ugodeno in če sploh v okviru zakonskih možnosti in razlogov. Tako obrazložitev sklepa nima pojasnil v zvezi z odločilnimi dejstvi in je sklep nezakonit oziroma se ga ne da preizkusiti. Zemljiškoknjižni referent je zagrešil tudi kršitev 122. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), saj je rešena tudi plomba pod Dn št. 28017/2005, čeprav je v zakonu določeno, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Tako pa je v konkretnem primeru odločeno že o postopku pod Dn št. 28017/2005. Prvostopno sodišče je tako zavrnilo ugovorne navedbe, ker naj bi se nanašale na drug zemljiškoknjižni postopek. Dejstvo pa je, da gre za iste nepremičnine pri istem zemljiškoknjižnem vložku in da ZZK-1 izrecno prepoveduje odločanje o predlogih, ki so bili vloženi kasneje, še pred pravnomočnostjo predhodnih predlogov. Prvostopno sodišče pa je naredilo prav tako in kršilo določila zakona. Pritožnik meni, da sodišče ne bi smelo še odločiti o vpisu glede na predlagano začasno odredbo in kasneje na že izdano začasno odredbo, saj bo tako začasna odredba brezpredmetna, če je že izveden vpis na predlagateljico, katere temelj vpisa, to je pogodba pa je sporna in se lahko v sodnem postopku dokaže, da je nična. Tako je tudi pod Dn 28980/2005 predlagana zaznamba spora in je o tem sodišče seznanjeno in bi moralo počakati na odločitev o predlagani začasni odredbi, ki lahko omeji vsakršno razpolaganje z nepremičnino. Sedaj je začasna odredba izdana in je tako izpodbijani sklep že ex lege nezakonit in da je potrebno razveljaviti. Glede na to udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o vpisu razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

V zemljiškoknjižnem postopku je eno temeljnih načel načelo hitrosti postopka (121. člen ZZK-1). S tem, da je zemljiškoknjižno sodišče sledilo temu načelu (četudi morda na prošnjo predlagateljice), ni storilo kršitve določb postopka, pač pa je postopalo v skladu z zakonom. Ob tem tudi ni kršilo pravila vrstnega reda odločanja o vpisih (122. člen ZZK-1), čeprav pritožnik sicer trdi drugače, in tudi ne pravila o začetku učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1). Ob tem, da je sodišče spoštovalo načelo hitrosti postopka, ni bilo dolžno pojasnjevati, zakaj je sledilo temu načelu in zato pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 2. odstavkom 120. člena ZZK-1. Sicer pa glede pa glede na omenjena pravila zemljiškoknjižnega prava (pravilo o začetku učinkovanja vpisov in načelo vrstnega reda) odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna, četudi bi bila sprejeta kasneje.

Po 122. členu ZZK-1 mora zemljiškoknjižno sodišče o vpisih glede posamezne nepremičnine odločati po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti; dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, pa ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Nasprotni udeleženec navaja, naj bi bila istočasno rešena tudi plomba Dn št. 28017/2005. Tudi če pa je to res (iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je sodišče odločilo dan kasneje kot v tej zadevi), gre za zadevo, ki ima kasnejši vrstni red, na kar kaže že sama Dn številka (28017/2005 z vpisom plombe dne 15.11.2005, medtem, ko ima tu obravnavana zadeva nižjo številko, in sicer 27867/2005 z vpisom plombe 14.11.2005) in bi lahko pritožnik, kot mu je pravilno pojasnilo zemljiškoknjižno sodišče, to kršitev uveljavljal le v postopku Dn št. 28017/2005. Tu obravnavana zadeva je bila namreč pravilno rešena kot prva. Z navedbami o tem, da je sodišče seznanjeno s pravdno zadevo, ki teče po tožbi udeleženca zoper predlagateljico in M.C., saj je bila pod Dn št. 28980/2005 predlagana tudi zaznamba spora, zaradi česar bi moralo sodišče prve stopnje po mnenju pritožbe počakati z odločanjem, pa se pritožnik kljub predhodnemu poudarjanju načela o vrstnem redu odločanja zavzema ravno za kršenje tega načela. Odločanje o predlagani zaznambi spora bo na vrsti šele potem, ko bo pravnomočno odločeno o vpisih pri nepremičninah v postopkih, ki so se začeli prej (2. odstavek 122. člena ZZK-1), torej tudi o konkretnem vpisu.

Po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ZZK-1 ne določa drugače. Predlog za tu obravnavani vpis je sodišče prejelo 11.11.2005 in tedaj se zemljiškoknjižni postopek v zvezi z zaznambo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine še ni začel. Zemljiškoknjižno sodišče sicer po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku in mora sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti sklep o začasni odredbi (1. odstavek 98. člena ZZK-1). Vendar pa v skladu s prej citiranim določilom 5. člena ZZK-1 tak vpis v zemljiški knjigi učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (za učinkovanje zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve namreč ZZK-1 ne določa kaj drugega), ta listina pa je ravno obvestilo sodišča, ki je začasno odredbo izdalo, skupaj s sklepom o začasni odredbi. Iz podatkov zemljiške knjige ni razvidno, da bi se ta postopek že začel. Tudi tu torej ni moglo biti kršeno pravilo o vrstnem redu niti ne pravilo o začetku učinkovanja vpisov. Glede na pomisleke udeleženca o učinkih izdane začasne odredbe pa naj bo pojasnjeno le, da je pravdno sodišče izdalo začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin na predlog udeleženca zoper M. C. (prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika) in predlagateljico (sedanjo zemljiškoknjižno lastnico) in bo lahko zato zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za dovolitev vpisov proti sedanjemu lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba (99. člen ZZK-1).

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih navaja pritožba, in tudi ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep CDn 47/2012
• VSL sklep I Cp 896/2013
• VSL Sklep II Ip 710/2021