VSL sklep II Cp 831/2005

Jedro

S tem, ko novi toženec vstopi v procesni položaj dotedanjega in prevzame pravdo v tistem stanju, v katerem je bila, ko vstopi vanjo (187. člen ZPP), prevzame tudi breme povrnitve stroškov nasprotni stranki v primeru neuspeha v pravdi - tako tistih, ki so nastali nasprotni stranki do njegovega vstopa v pravdo, kot tistih, ki so nastali potem - oziroma v primeru uspeha pridobi pravico do povrnitve pravdnih stroškov - prav tako vseh, ne glede na to, v katerem stadiju postopka so nastali.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep prve stopnje spremeni tako, da se predlog A. z. d. d.d. K. za povrnitev stroškov zavrne.

A. z. d. d.d. K. je dolžna tožeči stranki povrniti 44.950,00 SIT stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna A. z. d. d.d. K. povrniti njene pravdne stroške v višini 130.508,80 SIT.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tožeča stranka je z vlogo dne 27.11.2001 spremenila tožbo tako, da je namesto A. z. d. d.d. tožila S. z. z.. Na glavni obravnavi dne 13.5.2002 je sodišče s sklepom dovolilo spremembo tožbe, s sodbo z dne 21.11.2002 pa odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Takšno odločitev je potrdilo tudi višje sodišče s sodbo dne 2.7.2003. Po 4. odstavku 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti najkasneje v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Skladno s 6. odstavkom 163. člena ZPP bi sodišče o dne 7.12.2001 priglašenih stroških moralo odločiti že med postopkom, nikakor pa sklepa o stroških ne more izdati po pravnomočnosti sodne odločbe. Sodišče tudi ni izdalo sklepa o ustavitvi postopka zoper A. z. d. d.d. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je res napačno uporabilo določila ZPP. Vendar pa to v obravnavanem primeru ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot to meni pritožba. Določila ZPP je namreč sodišče prve stopnje napačno uporabilo kot materialno pravo (pravo, ki v konkretnem primeru pove, ali je zahteva prvotnega toženca za povrnitev pravdnih stroškov utemeljena ali ne). Glede na to pritožbenemu sodišču, ki je ugotovilo, da so bila ta določila kršena, ni bilo treba odločitve prve stopnje razveljaviti, pač pa je lahko ob pravilni uporabi materialnega prava samo odločilo o zahtevi. Prav tako je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so bile kršene druge določbe, kot to zatrjuje pritožba, a na uporabo materialnega prava pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

Tekom tega pravdnega postopka je tožeča stranka namesto prvotne tožene stranke (A. z. d. d.d. K.) tožila nekoga drugega (S. z. z.). Oba toženca sta privolila v takšno spremembo tožbe, zato je novi toženec prevzel pravdo v tistem stanju, v katerem je bila, ko je stopil vanjo (187. člen ZPP). To pomeni, da je vstopil v procesni položaj dosedanjega toženca in vsi procesni in materialnopravni učinki tožbe, ki so nastali glede prejšnjega toženca, se raztezajo na novega toženca. Vsa dejanja prednika gredo v korist naslednika. Pravda se dokonča s z novim tožencem. Sodišče odloči o vseh zahtevkih, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve v razmerju do pravdnih strank - to je tožnika in novega toženca.

Navedeno pa pomeni, da s tem, ko novi toženec vstopi v procesni položaj dotedanjega in prevzame pravdo v tistem stanju, v katerem je bila, ko vstopi vanjo, prevzame tudi breme povrnitve stroškov nasprotni stranki v primeru neuspeha v pravdi - tako tistih, ki so nastali nasprotni stranki do njegovega vstopa v pravdo, kot tistih, ki so nastali potem - oziroma v primeru uspeha pridobi pravico do povrnitve pravdnih stroškov - prav tako vseh, ne glede na to, v katerem stadiju postopka so nastali. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o povrnitvi stroškov ob izdaji sodbe, presojalo tudi utemeljenost povrnitve tistih stroškov, ki so nastali v tistih fazah postopka, ki se jih je udeleževal prvotni toženec. Nenazadnje to izhaja tudi iz stroškovnika, ki ga je predložila tožena stranka in v njem priglasila vse stroške postopka (tako npr. tudi stroške odgovora na tožbo, ki ga je sicer vložil prvotni toženec).

Tožeča stranka v pritožbi torej pravilno opozarja na končno sodbo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo tudi o stroških vsega postopka. Ker je torej sodišče prve stopnje ob odločanju o zahtevi A. z. d. d.d. za povrnitev stroškov postopka uporabilo določbo 158. člena ZPP, moralo pa bi uporabiti 187. člen ZPP in ga interpretirati, kot je bilo obrazloženo, je pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi teh določil izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevo za povrnitev stroškov zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je dolžna A. z. d. d.d. K. povrniti njene stroške pritožbenega postopka, saj so tožeči stranki stroški nastali zaradi zahteve te družbe. Stroški tožeče stranke predstavljajo stroške sestave pritožbe (250 odvetniških točk, kar zajema tudi pregled spisa in poročilo stranki), 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV in takse za pritožbo (11.400,00 SIT).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 773/2004
• VSL sklep I Cpg 943/97
• VSL sklep I Cpg 1279/2000