<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 1147/2006

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2006:II.CP.1147.2006
Evidenčna številka:VSL51628
Datum odločbe:06.09.2006
Področje:DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - veljavnost dednega dogovora - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pravni interes

Jedro

Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava in obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma - izjavo volje na zapisnik in podpisom tega sporazuma pred sodiščem. Sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost sporazuma odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo 2/83, str. 31). Glede na to z razveljavitvijo sklepa o dedovanju, v katerem je v skladu z zahtevo iz 3. odstavka 214. člena ZD naveden dedni dogovor, ni razveljavljen tudi dedni dogovor kot pogodba med dediči. Sodišče prve stopnje je torej napačno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za tožbo za razveljavitev dednega dogovora.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo in tožeči stranki naložilo, da toženi povrne stroške postopka v znesku 69.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Podano je nasprotje o odločilnih dejstvih med razlogi sklepa in podatki spisa. Sklep o dedovanju, v katerega je bil povzet dedni dogovor, katerega razveljavitev zahteva tožeča stranka s tožbo, je bil razveljavljen, ne pa tudi dedni dogovor kot samostojen pravni akt. Zato je obrazložitev sklepa glede prenehanja veljavnosti dednega dogovora v nasprotju s podatki spisa. Obstoj dednega dogovora je izkazan z zapisnikom zapuščinske obravnave z dne 25.2.2004. Dedni dogovor vsebinsko predstavlja dogovor o razdelitvi zapuščine in predstavlja samostojni pravni akt, ki se povzame v sklep o dedovanju. Z razveljavitvijo sklepa o dedovanju je razveljavljen le sklep o dedovanju, ne pa tudi dedni dogovor. Ta je kot samostojen pravni akt še vedno v veljavi. Zato ima tožeča stranka pravni interes za razveljavitev dednega dogovora s tožbo. Glede na to je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predlagajo delitev dediščine, sodišče v skladu s 3. odstavkom 214. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) navede tak sporazum v sklepu o dedovanju. Vendar pa ima pritožnik prav, da veljavnost takšnega sporazuma ni odvisna od (veljavnosti) sklepa o dedovanju. Dedni dogovor je namreč pogodba obligacijskega prava in obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo nastane že s trenutkom sklenitve sporazuma - izjavo volje na zapisnik in podpisom tega sporazuma pred sodiščem. Sodišče tak sporazum le navede v sklepu o dedovanju, ni pa veljavnost sporazuma odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo 2/83, str. 31). S trenutkom sklenitve sporazuma nastanejo tudi medsebojne pravice in obveznosti skleniteljev sporazuma. Glede na to ima pritožnik prav, da z razveljavitvijo sklepa o dedovanju, v katerem je v skladu z zahtevo iz 3. odstavka 214. člena ZD naveden dedni dogovor, ni razveljavljen tudi dedni dogovor kot pogodba med dediči. Tega lahko dediči, so ga sklenili, izpodbijajo s posebno tožbo.

Sodišče prve stopnje je torej napačno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za tožbo (napačna presoja pa ne predstavlja kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, kar sicer uveljavlja pritožba) in zato napačno oprlo svojo odločitev na 1. odstavek 274. člen ZPP. S tem ni napravilo le relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP (v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP, ki jo pritožba smiselno zatrjuje s tem, ko pravilno poudarja svoj interes za tožbo in njeno napačno zavrženje), temveč tudi absolutno bistveno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Z zavrženjem tožbe je namreč sodišče tožeči stranki odreklo sodno varstvo in odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem o njenem zahtevku.

Glede na navedeno je torej moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. odstavek 365. člena ZPP), v katerem bo moralo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.

 


Zveza:

ZD člen 214, 214/3, 214, 214/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODQ3MA==