VSL sklep IV Cp 3713/2005

Jedro

Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Šolanje je namreč lahko prekinjeno tudi iz opravičenih razlogov, ki pa terjajo potrebno trditveno in seveda tudi dokazno podlago, ki jo mora sodišču v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec.

Česar upnik ni niti trdil, pa čeprav bi bilo pravno relevantno, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati.

Dolžnik je torej (po določbi tedaj še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, in sicer 4. odst. 210. čl.) plačal preživnino na podlagi izvršilnega naslova, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v relevantnem obdobju ugasnil. Zato je nastopila obveznost upnika, da neupravičeno prejete zneske vrne oz. nadomesti sedanjemu dolžniku. Zato so tudi izpolnjeni pogoji za pobot izterjevane terjatve (sporni za oktober in november 2002), saj gre za vzajemne terjatve, ki se glasijo na denar in ki so že zapadle (materialnopravno pobotanje, ne da bi bila prekršena omejitev po 341. čl. ZOR, ker gre za istovrstni preživninski terjatvi oz. upoštevanje preplačila le-te). Opozicijski ugovorni razlog prenehanja terjatve je tako utemeljen tudi za tista dva zneska preživnine, za katera sodišče prve stopnje ugovoru ni ugodilo.

 

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi še v preostalem delu, kolikor mu ni ugodilo že sodišče prve stopnje, opravljena izvršilna dejanja se razveljavijo, sklep o izvršbi z dne 5.2.2003 se razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne.

Upnik je dolžniku dolžan povrniti stroške ugovornega postopka in pritožbe v skupni višini 49.396,00 SIT v roku 8 dni, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Pritožba upnika se zavrne.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in ustavilo izvršbo za obdobje od 1.1.2002 do 30.9.2002ter za dne 4.1.2002 plačanih 35.193,00 SIT, za dne 5.12.2002 plačanih 38.431,00 SIT in za 3.1.2003 plačanih 38.431,00 SIT in v tem delu razveljavilo opravljena izvršilna dejanja; nadalje je odločilo, da vsaka stranka sama nosi stroške izvršilnega postopka; z dopolnilnim sklepom pa je preostanek ugovora zavrnilo.

Zoper tako odločitev sta se pravočasno pritožili obe stranki.

Dolžnik izpodbija odločitev v delu, s katerim ni ugodeno njegovemu ugovoru v celoti, in stroškovni odločitvi ter predlaga spremembo sklepa. Poudarja, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da zneski preplačanih preživnin za mesece od 1.10.2001 do 31.12.2001 (torej za tri mesece) niso upoštevni v tem postopku, v katerem se izterjuje preživnina za izvršbo dolg do dolžnika tudi za te zneske, zato je ugovor v celoti utemeljen, predlog za izvršbo pa ne, ter je dolžnik posledično upravičen tudi do povračila stroškov. Ker ni dolga, tudi ni možno predlagati zavarovanja še nezapadlih preživnin, saj slednjo dolžnik prostovoljno in redno plačuje.

Upnik pa se pritožuje, ker je sodišče prve stopnje kar na podlagi listin (obvestila CSD in potrdila o šolanju) neutemeljeno sklepalo, da upnik v spornem obdobju ni bil preživninski upravičenec. Bistveno za ohranitev pravice do preživljanja po polnoletnosti je redno šolanje. Oblikovano stališče sodne prakse je,d a je pri tem bistveno, da upravičenec redno izpolnjuje šolske obveznosti, ne pa status rednega študenta. Sodišče v konkretnem primeru relevantnega dejstva sploh ni ugotavljalo, pač pa seje zadovoljilo kar z dopisom CSD. Služenje vojaškega roka in kasneje bolezen sta razloga za upravičeno prekinitev študija, zato upnik preživninske pravice ni izgubil. Nepravilno je tudi upoštevanje plačil preživnine, ki so bili plačani za točno določene posamične mesece, ne pa za vnaprej. Upnik predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba dolžnika je utemeljena, pritožba upnika ni utemeljena.

K pritožbi upnika:

Določba 1. odst. 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih staršem nalaga, da so dolžni preživljati svoje otroke, vendar po njihovi polnoletnosti le, če se redno šolajo. Redno šolanje kot pravni standard zahteva ustrezne dejanske ugotovitve. Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je izvršilni naslov (sprejet v času mladoletnosti upravičenca) ugasnil. Šolanje je namreč lahko prekinjeno tudi iz opravičenih razlogov, ki pa terjajo potrebno trditveno in seveda tudi dokazno podlago, ki jo mora sodišču v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec. Namreč,ker je dolžnik v konkretnem primeru domnevo o obstoju terjatve/izvršilnega naslova za študijsko leto 2001/2002 obrazloženo izpodbil (nesporno je, da upnik v izterjevanem obdobju - in tudi že preje od 1.10.2001 - do 30.9.2002) ni bil redno vpisan na fakulteto, kar bi bil že zadosten dokaz o rednem šolanju), bi moral upnik trditi in dokazati, da je kljub svojemu nevpisu neimetništvu statusa študenta, izpolnjeval študijske obveznosti (npr. opravil kakšen izpit, obiskoval predavanja ipd.). Tega ali podobnega, kar bi lahko kazalo na redno izpolnjevanje študijskih obveznosti, ampak ni niti zatrjeval. Iz njegovih dokazil k odgovoru na ugovor izhaja le, da se je aprila odzval nasluženje vojaškega roka (A 20), z dnem 13.6.2002 pa mu je bil vojaški rok prekinjen za čas dveh let zaradi bolezni. Ta dokazila pa prav ničesar ne dokazujejo v smeri izpolnjevanja študijskih obveznosti v času od 1.10.2001 do aprila 2002 in po odpustu iz vojske do oktobra 2002, ko se je upnik vpisal v 1. letnik fakultete (A 13). V času služenja vojaškega roka je preživninska obveznost tako ali tako ugasnila, saj so potrebe upravičenca pokrite s strani Slovenske vojske. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je v študijskem letu 2001/2002 (torej tudi v vtoževanem obdobju do 1.10.2002) upnik ni imel preživninske terjatve do dolžnika in je zato pravilno ugodilo ugovoru. Pritožba ob sicer pravilnem pravnem stališču spregleda, da upnik ni izpolnil svojega trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za veljavnost izvršilnega naslova, to je o rednem izpolnjevanju študijskih obveznosti. Česar upnik ni niti trdil, pa čeprav bi bilo pravno relevantno, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati.

K pritožbi dolžnika:

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da, kakor je obrazloženo zgoraj, za čas od 1.1.2002 do 30.9.2002, ni obstajala preživninska obveznost dolžnika do upnika. Prav tako je pravilno ugotovilo, da je bil dolžnik upniku od meseca oktobra 2002 dalje spet dolžan plačevati preživnino. Vendar je v pobot oz. kot izpolnitev (kot ugovorni razlog prenehanja terjatve v smislu in pod pogoji 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ,Ur. l. RS 51/98, 11/99, 89/99, 11/2001, 75/2002, 46/2005) upoštevalo le zneska, ki jih je dolžnik plačal v letu 2002 (januarja 2002 kot v pobot, decembra 2002 kot izpolnitev in januarja 2003 - glede zavarovanja), medtem ko ni upoštevalo zneskov, ki so bili plačani v letu 2001 (oktobra, novembra in decembra 2001). Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo. Pravilno je namreč sodišče ugotovilo, da preživninska obveznost ni obstajala že vse od oktobra 2001. Dolžnik je torej (po določbi tedaj še veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, in sicer 4. odst. 210. čl.) plačal preživnino na podlagi izvršilnega naslova, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v relevantnem obdobju ugasnil. Zato je nastopila obveznost upnika, da neupravičeno prejete zneske vrne oz. nadomesti sedanjemu dolžniku. Zato so tudi izpolnjeni pogoji za pobot izterjevane terjatve (sporni za oktober in november 2002), saj gre za vzajemne terjatve, ki se glasijo na denar in ki so že zapadle (materialnopravno pobotanje, ne da bi bila prekršena omejitev po 341. čl. ZOR, ker gre za istovrstni preživninski terjatvi oz. upoštevanje preplačila le-te). Opozicijski ugovorni razlog prenehanja terjatve je tako utemeljen tudi za tista dva zneska preživnine, za katera sodišče prve stopnje ugovoru ni ugodilo.

Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev preživnine s predhodno odredbo po določbi 259. čl. ZIZ je dovoljeno, če je izkazana nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odst. 257. čl. ZIZ). V primerih po 259. čl. ZIZ se ta nevarnost domneva, če je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana. V fazi odločanja o ugovoru, ko se izkaže, da je predlog za izvršbo v celoti neutemeljen, bi sodišče prve stopnje ob izkazanem prostovoljnem in rednem izpolnjevanju preživninske obveznosti s strani dolžnika oz. njegovega delodajalca, za čas, ko obveznost do upnika obstoji, moralo predlog za zavarovanje zavrniti.

Glede na naveden razloge je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v delu, ki ga je izpodbijal dolžnik, spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo v celoti, sklep o izvršbi razveljavilo, prav tako opravljena izvršilna dejanja in predlog za izvršbo in zavarovanje zavrnilo (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP UPB2, Ur. l. RS 36/04, 69/2005 v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ je upnik dolžan dolžniku povrniti njegove stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil z vložitvijo neutemeljenega predloga za izvršbo, in ki jih je sodišče odmerilo v višini 22.696,00 SIT (za ugovor zoper sklep o izvršbi in predhodno odredbo 150 točk, dopis stranki 20 točk, 20% DDV in za poštnino 256,00 SIT).

Prav tako je upnik dolžan dolžniku povrniti pritožbene stroške, odmerjene na 26.700,00 SIT (za pritožbo zoper sklep o ugovorih 200 točk, 20% DDV in 300,00 SIT poštnine in fotokopije) po določbi 2.odst. 165. čl. ZPP.

Pritožbeno sodišče je pritožbo upnika zavrnilo na podlagi določbe 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 1573/2005
• VSC sklep Cp 420/2008
• VSK sklep I Cp 1029/2006