VSL sklep I Cp 1692/2004

Jedro

Skupne stroške postopka za delitev stvari v solastnini predstavljajo

tudi sodne takse za predlog in za sklep.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s

popravnim sklepom.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je opravilo delitev solastnih nepremičnin, parc.

št. 386, pašnik v izmeri 825 m2 in parc. št. 387, njiva v izmeri 2039

m2, vpisanih v vl. št. x k.o. D., na katerih imajo udeleženci, kot

dediči pok. A. J. po sklepu o dedovanju Temeljnega sodišča, opr. št.

I D 591/85, z dne 11.9.1987 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v

Ljubljani, opr. št. I Cp 1617/87, z dne 20.1.1988, enake deleže, vsak

do 1/3. Delitev parc. št. 386 je opravilo tako, da je predlagateljica

prejela v izključno last severni del zemljišča v izmeri 275 m2, ki je

v skici grafičnega prikaza delitve, izdelani s strani izvedenca J.

S., ki je sestavni del sklepa, označen z oranžno barvo, prva

nasprotna udeleženka pa preostali južni del zemljišča v izmeri 550

m2, ki je v skici označen z modro in roza barvo. Parcelo št. 387 pa

je razdelilo tako, da je predlagateljica dobila v izključno last

vzhodni del zemljišča, v izmeri 679,67 m2, ki je v skici označen z

roza barvo, prva nasprotna udeleženka pa preostali zahodni del

zemljišča v izmeri 1359,33 m2, ki je v skici označen z oranžno in

modro barvo. Odločilo je, da so udeleženci dolžni v roku 30 dni drug

drugemu dopustiti in omogočiti geometrsko odmero tistega dela

zemljišča, ki pripada po tem sklepu predlagateljici in prvi nasprotni

udeleženki, pri čemer si stroške po enakih delih delita slednji, po

opravljeni geometrski odmeri parcel pa izstaviti zemljiškoknjižno

listino, na podlagi katere se bosta na novo odmerjenih parcelah

vknjižili predlagateljica in prva nasprotna udeleženka. Odločilo je

da skupne stroške postopka v višini 120.294,00 SIT po enakih krijejo

vsi udeleženci, vsak do 1/3 in sta nasprotna udeleženca dolžna

povrniti predlagateljici 80.196,00 SIT stroškov, v roku 15 dni.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožujeta nasprotna

udeleženca. Uveljavljata pritožbena razloga zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2.

in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku -

ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v zvezi

s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, Ur. l. SRS, št.

30/86) ter predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev

zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Kot izhaja iz izreka

sklepa je v zemljiški knjigi pri vl. št. x k.o. D. še vedno vpisan

A. J.. Ker se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško

knjigo, udeleženci postopka sploh niso postali solastniki, zaradi

česar bi bilo treba predlog za delitev zavreči. Pri delitvi je treba

upoštevati celotno solastno premoženje. Samo v takšnem primeru je

mogoče zagotoviti, da vsaka stranka prejme v izključno last stvari,

ki ustrezajo velikosti njenega solastnega deleža na vseh stvareh, ki

so predmet delitve. Treba je upoštevati tudi solastne stvari in

koristi, ki jih je posamezni solastnik že pridobil. Sodišče je delilo

nepremičnine, za katere ni izkazano, da so v solastnini strank in

tudi niso razvidni njihovi deleži, ostalega premoženja, navedenega v

pravnomočnem sklepu o dedovanju pa ni delilo. Delitev je opravljena v

nasprotju z zakonom. Ni namreč upoštevan upravičen interes

predlagateljice, da dobi v izključno last obe nepremičnini,

predlagateljici pa izplača vrednost njenega deleža. Prva nasprotna

udeleženka živi najbljiže obem parcelam. Predlagateljica ni oporekala

dejstvu, da so navedeno zemljišče vedno uživali lastniki hiše Z. in

je to zemljišče vedno spadalo k hiši, parcela št. 387 pa je zelnik za

potrebe te hiše. Na strani predlagateljice ni nobenih razlogov, da bi

pridobila del parcel v naravi; gre za kmetijsko zemljišče,

predlagateljica nima vozniškega izpita in živi v 50 km oddaljenem

kraju ter zemljišč ne more obdelovati. Vztrajanje pri delitvi v

naravi je le nagajanje, z delitvijo bi se tudi zmanjšala vrednost m2

parcele, ker bo zmanjšana možnost strojne obdelave. Napačna je tudi

odločitev o stroških postopka. Med skupne stroške spadajo le stroški

izvedenca, ne pa tudi stroški predlagateljice za sodne takse. Če bi

bilo tako, bi bilo treba med skupne stroške šteti tudi stroške

odgovora nasprotnih udeležencev.

Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 20. člena v zvezi s 36. členom

Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80

z nadaljnjimi spremembami, enako 39. v zvezi z 41. členom sedaj

veljavnega Stvarnopravnega zakonika - SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02) se

lastninska pravica pridobi z dedovanjem v trenutku uvedbe dedovanja,

to je zapustnikove smrti (prim. 123. člen Zakona o dedovanju - ZD,

Ur. l SRS, št. 15/76 z nadaljnjimi spremembami). V skladu s 132.

členom ZD zapuščina preide v trenutku zapustnikove smrti in za prenos

lastninske pravice niso predpisani nobeni dodatni pogoji. V tem se

dedovanje, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice, razlikuje

od pravnoposlovne pridobitve, pri kateri se za prehod lastninske

pravice na nepremičninah zahteva vpis v zemljiško knjigo (33. člen

ZTLR, enako prvi odstavek 49. člena SPZ). Z drugimi besedami, pri

pridobitvi lastninske pravice na podlagi dedovanja, vpis v zemljiško

knjigo ni konstitutiven, kot zmotno menita pritožnika. Poleg tega pa

je v času odločanja pritožbenega sodišča po podatkih zemljiške knjige

Okrajnega sodišča tudi vknjižena solastninska pravica udeležencev,

vsakega do 1/3.

Pogoja, da bi se lahko zahtevala le delitev vseh nepremičnin (kar se

je) in premičnin po sklepu o dedovanju niti ZNP niti kakšen drug

predpis ne določajo. Predlagateljica je imela v skladu z določbo

prvega odstavka 16. člena ZTLR pravico zahtevati delitev tistih

stvari, za katere ni želela, da še naprej ostanejo v solastnini.

Solastninska skupnost namreč ni prisilna skupnost. Nasprotna

udeleženca pa delitve drugih solastnih stvari nista predlagala (nista

vložila predloga za delitev). Predmet delitve je po naravi stvari

same lahko le obstoječa stvar. Ob ugotovitvi, da je avtomobil, ki je

bil predmet dedovanja, že uničen, njegove delitve pač ni mogoče

opraviti. Z uničenjem stvari je tudi prenehala (so)lastninska pravica

udeležencev (prvi odstavek 47. člena ZTLR). Neutemeljen je tudi

očitek, da bi bilo treba v tem postopku upoštevati korist, ki jo je

imela predlagateljica, ker naj bi avtomobil uporabljala od smrti

A. J. do uničenja. Predmet postopka za delitev stvari v solastnini je

izključno delitev stvari. Korist od uporabe, ki ni sorazmerna

solastniškemu deležu posameznega solastnika je lahko le predmet

samostojnega pravdnega postopka (prim. 198. člen Obligacijskega

zakonika, Ur l. RS, št. 83/01).

Nepremičnini, ki sta predmet delitve je sodišče prve stopnje

razdelilo tako, kot ustreza solastniškim deležem udeležencev,

upoštevaje pri tem dogovor med nasprotnima udeležencema. Po oceni

pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo,

da prva nasprotna udeleženka ni izkazala večjega interesa za stvari

od predlagateljice, ki je predlagala takšno delitev, da dobi

solastniškemu deležu ustrezen del nepremičnine v naravi. Sprejete

dokazne ocene pritožbeni očitki ne omajejo. Dodati je še, da je prva

nasprotna udeleženka sama izpovedala, "da z družino na predmetnih

parcelah nima zelnika, da so vsi zaposleni, v službah od jutra do

večera, tako, da nimajo časa, da bi obdelovali vrt" (izpoved na list.

št. 71 spisa). Zgolj to, da je hiša, v kateri živi prva nasprotna

udeleženka v bližini spornih parcel, medtem ko predlagateljica živi v

50 km oddaljenem kraju, četudi brez vozniškega izpita, ne zadostuje

za izkaz upravičeno večjega interesa na stvari. Očitek, da se bo

zaradi delitve vrednost m2 parcele bistveno znižala pa je v nasprotju

z ugotovitvami izvedenca J. S. (list. št. 59 spisa). Izkaže se, da je

sodišče prve stopnje pravilno uporabilo vse kriterije v času

odločanja sodišča prve stopnje veljavnega 122. člena ZNP. Ugotovljeno

dejansko stanje pa tudi ob uporabi (strožjih) kriterijev 70. člena

SPZ, ki pripad celotne stvari le enemu od solastnikov, predvideva

namesto prodaje (peti odstavek 70. člena SPZ), ta pa pride v poštev

le v primerih, kadar fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom

razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti

stvari (četrti odstavek 70. člena SPZ), ne pripelje do drugačne

rešitve.

Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Skupne stroške

postopka (drugi odstavek 35. člena ZNP) namreč predstavljajo tudi

sodne takse za predlog in za sklep. Zato tudi te stroške v skladu z

določbo 126. člena ZNP trpijo udeleženci v sorazmerju z velikostjo

njihovih dednih deležev (načelno pravno mnenje, sprejeto na občni

seji VSS 21. in 22.12.1992, Poročilo VSS 2/92, str. 23.). Zaradi

popolnosti odgovora na pritožbene očitke je treba še pojasniti, da

Zakon o sodnih taksah - ZST (Ur. l. SRS, št. 30/78 z nadaljnjimi

spremembami) takse za odgovor na predlog sploh ne predvideva.

Ker ni ne uveljavljenih ne po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev

(drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je

pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve

stopnje v zvezi s popravnim sklepom (2. točka 365. člena ZPP v zvezi

s 37. členom ZNP).

Določbe ZTLR je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prehodne

določbe 268. člena SPZ, določbo 70. člena SPZ pa na podlagi prehodne

določbe drugega odstavka v zvezi z 2. alinejo prvega odstavka 273.

člena SPZ.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 377/2004
• VDS sklep Pdp 889/2004
• VDS sklep Pdp 288/2005