VSL sodba I Cp 5445/2005

Jedro

Z adaptacijo se ne more pridobiti lastninska pravica na podlagi

zatrjevanja o gradnji na tujem svetu.

Na priposestvovanje se ne more sklicevati tisti, ki uporablja

nepremičnino na podlagi dogovora.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni

zahtevek, s katerim sta tožnici zahtevali ugotovitev, da sta lastnici

zahodnega dela stanovanjske stavbe na naslovu P. ter pripadajočega

stavbišča v izmeri 28 m2 in sicer H. A. do 3/4 in H. M. do 1/4 in

zahtevek da je toženka dolžna dopustiti spremembo meje med parcelama

277 in 276/1 k.o. P. tako, da bo sporni del stavbe v celoti stal na

parc. št. 276/1 k.o. P.. V posledici take odločitve je tožeči stranki

naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku

231.132,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča

stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni

pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi

tožbenemu zahtevku; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in

zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da

sodišče ni izvedlo kar nekaj predlaganih dokazov, saj ni zaslišalo

nobene od prič, niti ni postavilo izvedenca gradbene stroke z

obrazložitvijo, da so nepotrebni, tako da za to svojo odločitev ni

navedlo nobenega tehtnega razloga in naj bi s tem tudi kršilo ustavno

pravico do enakega varstva pravic. Pravica stranke, da predlaga

dokaze ni neomejena, vendar sodišče o izvedbi dokazov ne odloča po

diskreciji, pač pa lahko zavrne le izvedbo nerelevantnih dokazov.

Sodišče naj bi s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb

postopka iz točke 14 drugega odstavka člena 339 ZPP. V nadaljevanju

pritožbe tožeča stranka obširno opisuje, da je na sporni nepremičnini

pridobila lastninsko pravico na podlagi gradnje na tujem svetu, saj

je z obsežnimi adaptacijami nastala nova stvar. Poleg tega pa sta

tožnica in njen pokojni mož pridobila lastninsko pravico na podlagi

priposestvovanja in so napačni zaključki sodišča prve stopnje o slabi

veri. Nadalje tožeča stranka očita sodišču prve stopnje, da ni

upoštevalo, da je bila meja med parcelama 277 in 276/1 k.o. P. nekdaj

že določena tako, da je sporni del hiše pripadal parc. št. 276/1 k.o.

P., vendar je v upravnem postopku pri Geodetski upravi, ki ni bil

pravilno in zakonito izpeljan, meja bila ponovno tako spremenjena, da

sporni del hiše, stoji na parceli 277 last toženke.

Pritožba ni utemeljena.

Ob izpovedi prvotožnice, da je njej in pok. možu pravna prednica

tožene stranke C. M. v letu 1967 odstopila v uporabo sporni dve sobi

in da sta s pokojnim možem vedela, da je lastnik teh dveh sob tašča,

tožeča stranka, ne more uveljavljati lastninske pravice na podlagi

adaptacijskih del na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (člen 24

- 26 ZTLR), niti na podlagi priposestvovanja. Pridobitni način za

pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ne more biti

adaptacija, kot pravilno že na podlagi trditev v tožbi zaključuje

sodišče prve stopnje. Z adaptacijo se lahko pridobi lastninska

pravica samo, če je o tem obstajal dogovor med strankami, ki pa ga

tožeča stranka ne zatrjuje. Prav tako pa del fizično nerazdeljene

stanovanjske hiše (na kakšen izmed predvidenih pravno upoštevanih

razlogov) ne more biti deležen samostojne lastninskopravne usode

glede na obstoječo lastninsko usodo glede na obstoječe

lastninskopravno stanje hiše kot celote. Ob izpovedi prvotožnice, da

jim je pravna prednica toženke odstopila dve sobi in da sta

prvotožnica in njen mož ves čas vedela, da je lastnica, pravna

prednica toženke, tožeča stranka ni mogla pridobiti lastninske

pravice na sporni nepremičnini na podlagi priposestvovanja ne samo iz

razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, temveč tudi zaradi

tega, ker iz izpovedi prvotožnice izhaja, da je zasedala sporno

nepremičnino na podlagi dogovora. V takem primeru se pridobitelj ne

more sklicevati na priposestvovanje, saj je podlaga za razpolaganje

dogovor z lastnikom. Spremembo meje, ki je bila določena na podlagi

pravnomočne odločbe Geodetske uprave pa tožeča stranka ne more

uveljavljati v tem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je

zavrnilo tožbeni zahtevek, je materialnopravno pravilno. Glede na

trditveno podlago v tožbi in izpoved prvotožnice je sodišče prve

stopnje pravilno zavrnilo izpovedbo nadaljnjih dokazov z zaslišanjem

prič, saj njihovo zaslišanje tudi po oceni pritožbenega sodišča ne bi

pripeljalo do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve

stopnje. Z zavrnitvijo predlaganih dokazov, sodišče prve stopnje ni

zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega

odstavka člena 339, točka 14 ZPP, niti ustavno pravico do enakega

varstva pravic, kot neutemeljeno trdi pritožba. Sodišče prve stopnje

ni dolžno izvajati vseh predlaganih dokazov, temveč ima pooblastilo v

procesnih predpisih ko odloči katere dokaze bo izvedlo. Glede na to,

da sta prvotožnica in pok. mož zasedala sporne prostore na podlagi

dogovora, se tudi ne more uspešno sklicevati na dobro vero in v zvezi

s tem na priposestvovanje. Prav tako pa glede na v uvodu navedeno

pridobitev lastninske pravice z izvedbo adaptacijskih del. Sodišče

prve stopnje zaradi tega tudi ni bilo dolžno izvesti dokaza z

izvedencem gradbenih del.

Predložene fotografije v ničemer ne vplivajo na sprejeto odločitev in

se tožeča stranka zaradi tega neutemeljeno sklicuje na to, da tega

dokaza sodišče prve stopnje ne bi smelo izvesti.

Glede na navedeno, je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano

sodbo (člen 353 ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 799/94
• VSK sodba I Cp 558/2004
• VSL sodba II Cp 1154/93