VSL sodba I Cp 2109/2004
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.2109.2004 |
Evidenčna številka: | VSL50630 |
Datum odločbe: | 26.10.2005 |
Področje: | obligacijsko pravo |
Institut: | pobot |
Jedro
Terjatev, ki je odvisna od razveznega pogoja, se lahko pobota, če se
pogoj izpolni, se pobotanje spet razveže.
Izrek
Pritožba se zavrne in sodba potrdi.
Obrazložitev
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni
zahtevek, da sta toženki nerazdelno dolžni plačati tožnici znesek
198.363,59 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.7.2001 do plačila
in ji povrniti vse pravdne stroške z ustreznimi obrestmi in odločilo,
da je tožnica dolžna povrniti toženkama pravdne stroške v višin
206.030,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.6.2004 dalje do
plačila, vse v 15 dneh.
Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi
zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno
sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da
tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi
in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pred drugim
sodnikom. Vztraja pri svojem pravnem stališču, ki ga je podala že
pred sodiščem prve stopnje. Navaja, da je tožena stranka po svojem
zastopniku dne 30.6.2001 podala izjavo o pobotu medsebojnih terjatev,
ki so izvirale iz sodbe Okrožnega sodišča, opr.št. I P 142/96.
Medsebojni terjatvi sta bili v celoti pobotani s tem, da je tožnica
doplačala razliko v znesku 40.442,00 SIT. Pozneje je Vrhovno sodišče
RS po vloženi reviziji tožeče stranke, pravnomočno sodbo I P 142/96
deloma razveljavilo v tistem delu izreka, v katerem je bil tožbeni
zahtevek deloma zavrnjen in v izreku o pravdnih stroških. Po izdaji
odločbe Vrhovnega sodišča RS je bila tako razveljavljena tožničina
obveznost, da povrne toženkama pravdne stroške po prvotni sodbi
Okrožnega sodišča. Od tedaj dalje toženki nista imeli več pravnega
naslova, da zadržita 317.727,00 SIT, kolikor jima je tožnica plačala
(deloma v gotovini, deloma pa s kompenzacijo tožničine nasprotne
terjatve). Stališče sodišča prve stopnje, da tožnica nima
utemeljenega zahtevka za vrnitev tistega, kar je bilo kompenzirano z
njeno protiterjatvijo, češ, da ima možnost to svojo protiterjatev
(terjatev na plačilo glavnice v znesku 90.537,00 SIT z obrestmi)
izterjevati v izvršilnem postopku, je napačno. V izpodbijani sodbi
manjkajo razlogi o bistvenem vprašanju in okoliščini, kaj se je
zgodilo z medsebojnima terjatvama pravdnih strank v trenutku
pobotanja. Po členu 337. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR
oziroma 312. členu Obligacijskega zakonika - OZ, nastane pobot
takrat, ko ena stranka drugi to izjavi. V konkretnem primeru se je to
zgodilo 30.6.2001, v tem trenutku sta si nasproti stoječi terjatvi
ugasnili. Razlogovanje izpodbijane sodbe, da je bil pozneje pobot
razveljavljen, ni pravilno. Tožeča stranka tako nima več možnosti, da
od tožene stranke izterjuje svojo terjatev iz prvotne sodbe Okrožnega
sodišča, ker te terjatve ni več. Nasprotno pa sta toženki dobili
plačane tiste pravdne stroške z obrestmi, za katere je Vrhovno
sodišče RS odločilo, da jih ne dolgujeta, ker je ustrezni izrek sodbe
sodišča prve stopnje razveljavilo. Toženki sta tako v tem trenutku
posedovali tistih 317.727,00 SIT, ki jima jih je dolgovala tožnica po
razveljavljenem delu sodbe Okrožnega sodišča. Ta znesek sta tako
posedovali brez pravnega naslova.
Pritožba ni utemeljena.
Očitani pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava ni
podan, sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo v razlogih pritožbe
očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sodba ima razloge
o vseh odločilnih dejstvih, pa tudi ne ostalih tovrstnih kršitev, na
katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350.
člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 1. odstavkom 458.
člena ZPP). Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev tožbenega
zahtevka so pravilni in jih pritožbeno sodišče sprejema kot svoje. Da
se terjatvi lahko pobotata, morata biti vzajemni, istovrstni,
dospeli, iztožljivi, likvidni in resnični 336., 338. člen ZOR, 311.,
313. člen OZ). Terjatev, ki je odvisna od razveznega pogoja, se lahko
pobota, vendar če se pogoj izpolni, se pobotanje spet razveže (dr.
Stojan Cigoj, Obligacijska razmerja, Ljubljana, 1978, komentar k
členu 336 ZOR). Na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča, opr.
št. I P 142/96, z dne 17.2.1999, je tožnica toženkama dolgovala
pravdne stroške v višini 191.658,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 17.2.1999 dalje. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da je
bila ob možnosti vložitve revizije zoper navedeno sodbo, ki je bila s
strani tožnice dejansko tudi vložena, (tudi) ta terjatev odvisna od
razveznega pogoja, to je od odločitve Vrhovnega sodišča RS, je
pravilno. Ko je Vrhovno sodišče RS odločalo o reviziji tožnice, je s
sklepom odločilo, da se razveljavita sodbi prve in druge stopnje med
drugim glede izreka o pravdnih stroških in se je tudi v tem delu
zadeva vrnila sodišču prve stopnje v nov postopek. S takšno
odločitvijo je terjatev iz naslova pravdnih stroškov postala
neresnična (in s tem tudi nedospela, neiztožljiva, ...). Razvezni
pogoj se je torej uresničil, zato je prišlo tudi do razveze pobota.
Ker odločitev o tem, da toženki dolgujeta tožnici 90.537,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.6.1996, ni bila razveljavljena,
ima torej tožnica možnost vložiti izvršbo po pravnomočni sodbi in
sklepu Okrožnega sodišča, opr.št. I P 142/96, z dne 17.2.1999, o
terjatvi tožnice iz naslova pravdnih stroškov pa bo odločeno v
ponovljenem sojenju pred sodiščem prve stopnje. Vse to je sodišče
prve stopnje pravilno obrazložilo in tudi pravilno zavrnilo pomisleke
tožnice v tej smeri.
V navedenem obsegu je torej tožbeni zahtevek iz naslova neupravičene
pridobitve (210. člen ZOR, 190. člen OZ) neutemeljen. Utemeljen je
lahko le v obsegu 40.442,00 SIT, ki ga je tožnica plačala v denarju,
ki pa sta ga toženki že povrnili, tožnica pa je tudi glede tega
zneska delno zmanjšala svoj tožbeni zahtevek.
Glede na povedano je pritožba tožnice neutemeljena, zato jo je
pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen
ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009