VSL sodba I Cp 2619/2005
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.2619.2005 |
Evidenčna številka: | VSL50617 |
Datum odločbe: | 25.01.2006 |
Področje: | obligacijsko pravo |
Institut: | odstop pogodbe |
Jedro
Privolitev ene stranke v dvostranski pogodbi v odstop pogodbe druge
stranke nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic
in obveznosti iz te pogodbe, je lahko podana tudi s konkludentnimi
dejanji, kadar za odstopljeno pogodbo, ki je bila sicer pismena, ni
predpisana obličnost.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Okrajno sodišče je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi tega sodišča
opr. št. I 282/01 v celoti v veljavi. Toženi stranki je naložilo, da
je dolžna povrniti tožeči stranki 316.893,00 SIT pravdnih stroškov v
15 dneh.
Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. Izpodbija jo iz vseh po
1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidenih
pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sodbo
spremeni, tako da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa,
da se sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo
sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče, kljub enako ugotovljenemu
dejanskemu stanju, odločilo diametralno nasprotno. Meni, da gre v
sodbi za nasprotje o tem kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino
listin ter izpovedbami. Toženec ni nikoli privolil v odstop pogodbe
tožeči stranki in je bil prepričan, da se dela opravljajo v imenu in
za račun M. S., ki je tožencu sam izdelal vodovodno napeljavo, tožeča
pa centralno napeljavo, račun, ki ga je izdala tožeča stranka, pa
vsebuje tudi postavke za plačilo izdelave vodovodne napeljave. Teh
del pa M. S. tožeči stranki ni odstopil, zato nima nobene osnove za
sedanjo terjatev. Pravnega posla za prenos denarne terjatve ni bilo
nobenega. Listinske dokaze je tožeča stranka očitno napravila in
priredila kasneje za potrebe sodnega postopka. To pa kaže na dejstvo,
da toženec ni mogel vedeti za kakršnekoli povezave M. S. s tožečo
stranko pri njegovi hiši. Predračun št. 200366 z dne 9.8.2000, ki ga
je izdal M. S., je v enaki vsebini izdala tudi tožeča stranka, ki pa
ni predložila dokazila, da je bil ta tožencu dejansko izročen,
toženec pa ga je prvič videl na glavni obravnavi dne 27.10.2003, zato
je tudi vprašljiva verodostojnost pričanja priče P., ki je zaslišana
izpovedala, da se spominja, da je bil ta predračun izdan tožencu.
M. S. naj bi pogodbo odstopil tožeči stranki, ker se je pri njej
zaposlil, dela pri tožencu so se izvajala septembra 2000, M. S. pa je
imel status s.p. vse do 26.2.2002, torej še leto in pol po izvedbi
del pri tožencu. M. S. pa računa za opravljena dela kljub zahtevam ni
nikoli izstavil. Gradbeni dnevnik, ki ga je delavcu centralne
napeljave D. S. podpisal toženec, je brez kakršnihkoli oznak
izvajalca in zanika, da bi mu D. S. povedal, da dela za tožečo
stranko. Tožeča stranka je kasneje te listine žigosala z njenimi
oznakami. Zato tudi to postavlja pod vprašaj verodostojnost ostalih
dokazov tožeče stranke. Tudi delovnih nalogov priča D. S. ni nikoli
prejela, čeprav so se pojavili kot dokazne listine, so pa
nepodpisani, nanašajo pa se na vodovodno instalacijo in material, kar
je vse izdelal M. S.. Meni, da je v kontekstu prirejenih listinskih
dokazov potrebno kritično oceniti tudi izjave zaslišanih prič M. S.,
D. S. in P., ki so vsi zaposleni pri tožeči stranki in je logično, da
so izpovedali skladno v smeri utrditve tožbenega zahtevka.
Pritožba ni utemeljena.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je
prvostopenjsko sodišče ugotovilo vse za odločitev pomembne dejanske
okoliščine in o zadevi tudi materialnopravno pravilno odločilo, ne da
bi pri tem storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb
pravdnega postopka, saj pavšalno zatrjevan razlog, da gre za
nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin ter
izpovedbami, ni konkretiziran in takšne kršitve ni bilo ugotoviti. Za
toženo stranko je sporna ugotovitev, da je toženec privolil v odstop
pogodbe o delu tožeči stranki s konkludentnimi dejanji. V zvezi s tem
je zanjo predvsem sporna dokazna ocena zaslišanih prič in strank ter
vpogledanih listin. Pomisleki o tem, zakaj sodišče prve stopnje ni
verjelo tožencu in njegovi ženi glede prepričanja, da dela opravlja
M. S. in ne tožeča stranka, so neutemeljeni in je sodišče prve
stopnje prepričljivo utemeljilo svojo dokazno oceno. Glede na
neprerekano ugotovitev, da je zaslišana priča M. S. tožencu povedal,
da del v zvezi z nameravano plinsko instalacijo ne more sam opraviti,
da ne bo izvedel instalacije za centralno ogrevanje, da je delo
nadaljeval D. S., ki je skupaj s sodelavcem uporabljal avtomobil z
logotipom tožeče stranke, je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da
je toženec vedel kdo opravlja dela, za katera se je sicer dogovoril s
M. S.. Pritožbeno sodišče ne dvomi v izpodbijano dokazno oceno. Da je
toženec privolil v odstop pogodbe, pa potrjuje tudi dejstvo, da je
dopustil, da so se opravljala dela s strani delavcev tožeče stranke,
za katere pač ni mogel misliti glede na dane okoliščine, ko sta tako
M. S. in D. S. izpovedala, da sta tožencu povedala, prvi, da bo že
začeto delo opravila tožeča stranka, in drugi, da je delavec tožeče
stranke, da bi bili delavci M. S.. Končno pa tudi tožena stranka ne
bi izdanega računa za vsa opravljena dela s strani tožeče stranke
reklamirala, ampak bi ga zavrnila in tudi tožeči stranki ne bi bila
pripravljena plačati niti tistega kar je bilo predvidenega po
predračunu, če bi v odstop pogodbe ne privolila. Pritožbeno sodišče
tako ne dvomi v prepričljivo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je
toženec privolil v odstop pogodbe s konkludentnimi ravnanji, potem ko
je M. S. sam že začel izpolnjevati pogodbo o delu in da ni odstopil
le posameznih opravil po pogodbi o delu, ampak celotno pogodbo. Zato
tudi ni pomembno, ali je vodovodno napeljavo izdelal sam, bistveno
je, da so bila vsa dela kvalitetno opravljena in v ugotovljeni
višini, ki ni prerekana. Sedanje nasprotovanje spornemu računu glede
plačila za izdelavo vodovodne napeljave, ki jo je opravil M. S., ne
spreminja odločitve, saj ta ni izdal računa in mu toženec tudi ni
ničesar plačal. Da pa je bila odstopljena celotna pogodba o delu,
torej tudi z vsemi pravicami in dolžnostmi, pa je razvidno tudi iz
izpovedi priče M. S., katerega izpovedbi je sodišče prve stopnje v
celoti sledilo. Tudi pojav predračuna št. 200366 z dne 9.8.2000, ki
ga je tožencu izdal M. S. z isto številko in enako vsebino, ki naj bi
ga izdala tožeča stranka, ne spreminja stvari, saj je bila končno
upoštevana dogovorjena cena storitve in obseg storitev po predračunu
M. S., ne glede na to, da se tudi sicer predračun tožeče stranke ni v
ničemer po vsebini razlikoval od predračuna M. S.. Pojav dveh enakih
predračunov, izdanih s strani M. S. in tožeče stranke, pa ne more
omajati verodostojnosti priče P. glede zglasitve toženca na sedežu
tožeče stranke in njegovi pripravljenosti plačila, saj tega niti
toženec sam ni zanikal. Da je toženec podpisal gradbeni dnevnik
delavcu centralne napeljave D. S., ki je delo opravljal, ni sporno.
Ne more biti odločilno ali je gradbeni dnevnik imel oznako tožeče
stranke, kar tožena stranka zanika, ob tem da je na razpolago dovolj
drugih prepričljivih dokazov o tem, da je toženec vedel, da prav
tožeča stranka opravlja delo, pa temu ni nasprotoval. Res je, da so
priče M. S., D. S. in P. zaposleni pri tožeči stranki, vendar pa se
izpovedi M. S.in D. S. razlikujeta od izpovedi toženca le o tem ali
sta mu ta dva povedala, da dela opravlja tožeča stranka. Vendar pa je
tudi za pritožbeno sodišče njuna izpovedba o tem ob upoštevanju tudi
drugih okoliščin, ki so bile zgoraj omenjene, prepričljiva. Pri tem
tudi pritožbeni navedbi, da je priča M. S. prihajal v protislovje, ko
je trdil, da ga toženec ni pozval na primopredajo izdelanih
instalacij, na drugi strani pa mu je izvršil montiranje pip, ne gre
slediti, saj montiranje pip ni sestavni del primopredaje, ampak mora
biti to že vse opravljeno, ko pride na vrsto primopredaja. Na delovne
naloge, za katere trdi pritožnik, da jih ni nikoli prejel, čeprav so
se pojavili kot dokazne listine, sodišče prve stopnje svoje odločitve
ni oprlo, kot je razvidno iz razlogov sodbe. Kot pravno neodločilno
pa pritožbeno sodišče šteje tudi pritožbeno navedbo, da je priča M.
S. imel status s.p. vse do 26.2.2002, ko so bila vsa dela pri toženi
stranki že opravljena, zaradi česar ni mogel biti že zaposlen pri
tožeči stranki, ko naj bi ji odstopil pogodbo. Odstop pogodbe je
institut civilnega prava, ki ni vezan na formalni status pravnega
subjekta kot nosilca pravic in obvez. Ker pritožbeno sodišče šteje,
da je izpodbijana sodba pravilna tako v formalnopravnem kot tudi
materialnopravnem pogledu, je pritožbo tožene stranke kot
neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo na podlagi 353.
člena ZPP.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili zaznamovani.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009