<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sodba I Cp 2619/2005

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2006:I.CP.2619.2005
Evidenčna številka:VSL50617
Datum odločbe:25.01.2006
Področje:obligacijsko pravo
Institut:odstop pogodbe

Jedro

Privolitev ene stranke v dvostranski pogodbi v odstop pogodbe druge

stranke nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic

in obveznosti iz te pogodbe, je lahko podana tudi s konkludentnimi

dejanji, kadar za odstopljeno pogodbo, ki je bila sicer pismena, ni

predpisana obličnost.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Okrajno sodišče je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi tega sodišča

opr. št. I 282/01 v celoti v veljavi. Toženi stranki je naložilo, da

je dolžna povrniti tožeči stranki 316.893,00 SIT pravdnih stroškov v

15 dneh.

Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka. Izpodbija jo iz vseh po

1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) predvidenih

pritožbenih razlogov. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sodbo

spremeni, tako da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa,

da se sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo

sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče, kljub enako ugotovljenemu

dejanskemu stanju, odločilo diametralno nasprotno. Meni, da gre v

sodbi za nasprotje o tem kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino

listin ter izpovedbami. Toženec ni nikoli privolil v odstop pogodbe

tožeči stranki in je bil prepričan, da se dela opravljajo v imenu in

za račun M. S., ki je tožencu sam izdelal vodovodno napeljavo, tožeča

pa centralno napeljavo, račun, ki ga je izdala tožeča stranka, pa

vsebuje tudi postavke za plačilo izdelave vodovodne napeljave. Teh

del pa M. S. tožeči stranki ni odstopil, zato nima nobene osnove za

sedanjo terjatev. Pravnega posla za prenos denarne terjatve ni bilo

nobenega. Listinske dokaze je tožeča stranka očitno napravila in

priredila kasneje za potrebe sodnega postopka. To pa kaže na dejstvo,

da toženec ni mogel vedeti za kakršnekoli povezave M. S. s tožečo

stranko pri njegovi hiši. Predračun št. 200366 z dne 9.8.2000, ki ga

je izdal M. S., je v enaki vsebini izdala tudi tožeča stranka, ki pa

ni predložila dokazila, da je bil ta tožencu dejansko izročen,

toženec pa ga je prvič videl na glavni obravnavi dne 27.10.2003, zato

je tudi vprašljiva verodostojnost pričanja priče P., ki je zaslišana

izpovedala, da se spominja, da je bil ta predračun izdan tožencu.

M. S. naj bi pogodbo odstopil tožeči stranki, ker se je pri njej

zaposlil, dela pri tožencu so se izvajala septembra 2000, M. S. pa je

imel status s.p. vse do 26.2.2002, torej še leto in pol po izvedbi

del pri tožencu. M. S. pa računa za opravljena dela kljub zahtevam ni

nikoli izstavil. Gradbeni dnevnik, ki ga je delavcu centralne

napeljave D. S. podpisal toženec, je brez kakršnihkoli oznak

izvajalca in zanika, da bi mu D. S. povedal, da dela za tožečo

stranko. Tožeča stranka je kasneje te listine žigosala z njenimi

oznakami. Zato tudi to postavlja pod vprašaj verodostojnost ostalih

dokazov tožeče stranke. Tudi delovnih nalogov priča D. S. ni nikoli

prejela, čeprav so se pojavili kot dokazne listine, so pa

nepodpisani, nanašajo pa se na vodovodno instalacijo in material, kar

je vse izdelal M. S.. Meni, da je v kontekstu prirejenih listinskih

dokazov potrebno kritično oceniti tudi izjave zaslišanih prič M. S.,

D. S. in P., ki so vsi zaposleni pri tožeči stranki in je logično, da

so izpovedali skladno v smeri utrditve tožbenega zahtevka.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je

prvostopenjsko sodišče ugotovilo vse za odločitev pomembne dejanske

okoliščine in o zadevi tudi materialnopravno pravilno odločilo, ne da

bi pri tem storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb

pravdnega postopka, saj pavšalno zatrjevan razlog, da gre za

nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin ter

izpovedbami, ni konkretiziran in takšne kršitve ni bilo ugotoviti. Za

toženo stranko je sporna ugotovitev, da je toženec privolil v odstop

pogodbe o delu tožeči stranki s konkludentnimi dejanji. V zvezi s tem

je zanjo predvsem sporna dokazna ocena zaslišanih prič in strank ter

vpogledanih listin. Pomisleki o tem, zakaj sodišče prve stopnje ni

verjelo tožencu in njegovi ženi glede prepričanja, da dela opravlja

M. S. in ne tožeča stranka, so neutemeljeni in je sodišče prve

stopnje prepričljivo utemeljilo svojo dokazno oceno. Glede na

neprerekano ugotovitev, da je zaslišana priča M. S. tožencu povedal,

da del v zvezi z nameravano plinsko instalacijo ne more sam opraviti,

da ne bo izvedel instalacije za centralno ogrevanje, da je delo

nadaljeval D. S., ki je skupaj s sodelavcem uporabljal avtomobil z

logotipom tožeče stranke, je tudi pritožbeno sodišče prepričano, da

je toženec vedel kdo opravlja dela, za katera se je sicer dogovoril s

M. S.. Pritožbeno sodišče ne dvomi v izpodbijano dokazno oceno. Da je

toženec privolil v odstop pogodbe, pa potrjuje tudi dejstvo, da je

dopustil, da so se opravljala dela s strani delavcev tožeče stranke,

za katere pač ni mogel misliti glede na dane okoliščine, ko sta tako

M. S. in D. S. izpovedala, da sta tožencu povedala, prvi, da bo že

začeto delo opravila tožeča stranka, in drugi, da je delavec tožeče

stranke, da bi bili delavci M. S.. Končno pa tudi tožena stranka ne

bi izdanega računa za vsa opravljena dela s strani tožeče stranke

reklamirala, ampak bi ga zavrnila in tudi tožeči stranki ne bi bila

pripravljena plačati niti tistega kar je bilo predvidenega po

predračunu, če bi v odstop pogodbe ne privolila. Pritožbeno sodišče

tako ne dvomi v prepričljivo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je

toženec privolil v odstop pogodbe s konkludentnimi ravnanji, potem ko

je M. S. sam že začel izpolnjevati pogodbo o delu in da ni odstopil

le posameznih opravil po pogodbi o delu, ampak celotno pogodbo. Zato

tudi ni pomembno, ali je vodovodno napeljavo izdelal sam, bistveno

je, da so bila vsa dela kvalitetno opravljena in v ugotovljeni

višini, ki ni prerekana. Sedanje nasprotovanje spornemu računu glede

plačila za izdelavo vodovodne napeljave, ki jo je opravil M. S., ne

spreminja odločitve, saj ta ni izdal računa in mu toženec tudi ni

ničesar plačal. Da pa je bila odstopljena celotna pogodba o delu,

torej tudi z vsemi pravicami in dolžnostmi, pa je razvidno tudi iz

izpovedi priče M. S., katerega izpovedbi je sodišče prve stopnje v

celoti sledilo. Tudi pojav predračuna št. 200366 z dne 9.8.2000, ki

ga je tožencu izdal M. S. z isto številko in enako vsebino, ki naj bi

ga izdala tožeča stranka, ne spreminja stvari, saj je bila končno

upoštevana dogovorjena cena storitve in obseg storitev po predračunu

M. S., ne glede na to, da se tudi sicer predračun tožeče stranke ni v

ničemer po vsebini razlikoval od predračuna M. S.. Pojav dveh enakih

predračunov, izdanih s strani M. S. in tožeče stranke, pa ne more

omajati verodostojnosti priče P. glede zglasitve toženca na sedežu

tožeče stranke in njegovi pripravljenosti plačila, saj tega niti

toženec sam ni zanikal. Da je toženec podpisal gradbeni dnevnik

delavcu centralne napeljave D. S., ki je delo opravljal, ni sporno.

Ne more biti odločilno ali je gradbeni dnevnik imel oznako tožeče

stranke, kar tožena stranka zanika, ob tem da je na razpolago dovolj

drugih prepričljivih dokazov o tem, da je toženec vedel, da prav

tožeča stranka opravlja delo, pa temu ni nasprotoval. Res je, da so

priče M. S., D. S. in P. zaposleni pri tožeči stranki, vendar pa se

izpovedi M. S.in D. S. razlikujeta od izpovedi toženca le o tem ali

sta mu ta dva povedala, da dela opravlja tožeča stranka. Vendar pa je

tudi za pritožbeno sodišče njuna izpovedba o tem ob upoštevanju tudi

drugih okoliščin, ki so bile zgoraj omenjene, prepričljiva. Pri tem

tudi pritožbeni navedbi, da je priča M. S. prihajal v protislovje, ko

je trdil, da ga toženec ni pozval na primopredajo izdelanih

instalacij, na drugi strani pa mu je izvršil montiranje pip, ne gre

slediti, saj montiranje pip ni sestavni del primopredaje, ampak mora

biti to že vse opravljeno, ko pride na vrsto primopredaja. Na delovne

naloge, za katere trdi pritožnik, da jih ni nikoli prejel, čeprav so

se pojavili kot dokazne listine, sodišče prve stopnje svoje odločitve

ni oprlo, kot je razvidno iz razlogov sodbe. Kot pravno neodločilno

pa pritožbeno sodišče šteje tudi pritožbeno navedbo, da je priča M.

S. imel status s.p. vse do 26.2.2002, ko so bila vsa dela pri toženi

stranki že opravljena, zaradi česar ni mogel biti že zaposlen pri

tožeči stranki, ko naj bi ji odstopil pogodbo. Odstop pogodbe je

institut civilnega prava, ki ni vezan na formalni status pravnega

subjekta kot nosilca pravic in obvez. Ker pritožbeno sodišče šteje,

da je izpodbijana sodba pravilna tako v formalnopravnem kot tudi

materialnopravnem pogledu, je pritožbo tožene stranke kot

neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo na podlagi 353.

člena ZPP.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili zaznamovani.

 


Zveza:

ZOR člen 145, 145.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zNzgxOQ==